Franja

zvérski (-a -o) adj. glej zverinski

zvérski -a -o zvjerski (zve-)

zvérski prid., звіря́чий прикм.

zverski vrečar moški spol živalstvo, zoologija der Raubbeutler

bēstiālis -e (bēstia)

1. živalski, zverski: villi Prud., animae Aug., saevitia Ambr.

2. divji kakor zver, zverinski: Eccl., mens Aug., natio Sid.; adv. bēstiāliter: Aug.

bēstiārius 3 (bēstia) živalski, zver(in)ski: ludus Sen. ph. zverinski boj = boj med zvermi in ljudmi v cirkusu; subst. bēstiārius -iī, m borilec z zvermi v cirkusu: Sen. ph., Suet., gladiatores et bestiarii Ci.

ferino agg. knjižno

1. zverinski, zverski:
orme ferine sledovi zveri

2. zverinski, okruten, krvoločen:
istinto ferino zverinski nagon

ferīnus 3 (fera)

1. zverski, zverinski, divjih živali, zveri (gen.): Hier., Porph., Amm., Macr. pellis Lucr., Iust., lac V., f. vellera O. kožuh(ovina), leopardov kožuh, vox O., vultūs ferinos detraxit O. podobo zveri, rabies Sen. ph., galeae Val. Fl. iz kož zveri, voluptates Gell., caro ferina S. ali f. caro L. divjačina = subst. ferīna -ae, f: Val. Fl., implentur … Bacchi pinguisque ferinae V.

2. zveri ali divjačine (divjadi) (gen.): caedes f. O. lov.

zvjȅrskī -ā -ō (ijek.), zvȅrskī -ā -ō (ek.)
1. zverski: zvjerski su zubi opasni
2. zverinski: zvjerski postupak

зверский zverski, zverinski, divji, brutalen

звіря́чий прикм., živálski prid., zvérski prid.

Raubbeutler, der, Tierkunde zverski vrečar

ambiguus 3, adv. -ē, pri Ambr. -ō (ambigere)

1. na dve strani enako se nagibajoč, med dvema omahujoč, dvojeobrazen, obojen, obojestranski, spremenljiv: viri (= Centauri) O., natum (esse) ambiguo inter marem ac feminam sexu infantem L. = obojespolen, ambiguus fuerit, modo vir, modo femina, Scython O. spremenljive podobe, Proteus O., virgo O. (= Sirena in Sfinga), puer vultu ambiguo H. z dekliškim obrazom, in virum soliti vultus mutare ferinos ambigui prosecta lupi O. darilno drobovje volkodlaka, ki spreminja svoj zverski obraz v moža (v moško podobo), per ambiguum favorem L. omahujoč med strankami; pesn.: promisit Apollo ambiguam tellure nova Salamina futuram H. dvojčično mesto, druga istoimenska Salamina.

2. pren.
a) omahujoč, dvomljiv (dvomen), nejasen, negotov: haud ambiguum regem alterum mea morte faciam L. brez dvoma edinega kralja, ambiguo lapsu refluitque fluitque (Maeander) O., ambiguus tanti certaminis heres O., ambiguus proeliis T. zdaj zmagujoč, zdaj premagan, equites ambigue certavere T. neodločeno, nec ambigue est victus L. = odločno; z odvisnim vprašanjem: ambiguum, Clymene precibus Phaëthontis an irā mota magis... O. nejasno, ali..., ambiguum habebatur, quantum Caesari in eam liceret T.; subst. ambiguum -ī, n dvomno (dvomljivo), negotovo, nejasno: in ambiguo est..., quid de hac re fiat Pl. nejasno je, rumor in ambiguo est O. govorica vzbuja dvojno sodbo, in ambiguo servare H. ali relinquere Lucr. nedognano puščati, in ambiguo Britannia fuit T. v dvomljivem položaju; (z gen.) (še) ne vedoč, neodločen: imperandi T. ali naj prevzame vladarstvo, futuri T. kaj naj se zgodi (stori), ambiguo haerebat Ambr.
b) dvoumen, dvosmiseln, mnogopomenski, skrivnosten, nedoumljiv, zagoneten, temen, nejasen: nomen, scriptum, oracula, verba Ci., dicta O., vox Sen. tr., spargere voces ambiguas V., iocus, responsa, tituli Suet., ambigue dicere, loqui agere Ci., ambigue scriptum, verbum ambigue positum Ci.; subst. ambiguum -ī, n dvoumje, dvoumnost, dvosmiselnost: ex ambiguo (= ambigue) dicta Ci., addito ambiguo, altero genere ridiculi Ci., cum plura ambigui (ali ambiguorum) sunt genera Ci.
c) dvomljiv, negotov, nezanesljiv: ictus L., auctor (sel) O., viae O., ambiguā in amicitia fide esse L., domum timet ambiguam Tyriosque bilingues V., puer ingenii ambigui Plin. iun., amb. tribuni T., amb. pudicitia Gell., ne legiones ambigue agerent T.; occ. α) neugoden, negativen, slab: aquae O. sumljive, nevarne, secundarum ambiguarumque rerum sciens T. izveden v sreči in nesreči, ambiguae domi res T. neugoden položaj. β) negotov = sporen, izpodbiten: ager L., res possessionis haud ambiguae L., pro certis ambigua malebat T. namesto gotovega posestva negotovo.

vrečar [é] moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija das Beuteltier (orjaški Riesenbeuteltier)
… vrečar Beutel-, -beutler
jazbec vrečar der Beuteldachs
krt vrečar der Wühlbeutler, der Beutelmull
mali leteči vrečar der Zwergflugbeutler
veliki leteči vrečar der Riesenflugbeutler
medvedek vrečar (koala) der Koala
mravojedi vrečar der Ameisenbeutler
obročastorepi vrečar plezalec der Ringschwanz-Kletterbeutler
perorepi vrečar der Federschwanzbeutler
vrečar plezalec der Kletterbeutler
polh vrečar der Schlafmausbeutler
progasti veveričji vrečar der Streifenkletterbeutler
rilčasti vrečar der Rüsselbeutler
vrečar skakač der Springbeutler
vrečar svinjenožec der Stutzbeutler
volk vrečar der Beutelwolf
zverski vrečar der Raubbeutler