Franja

zvóčno adv. col suono; melodiosamente

zvóčno prisl., зву́чно присл., акусти́чно присл.

akustično prislov
1. (zvočno; slušno) ▸ akusztikailag
Carnegie Hall velja za eno najpomembnejših in akustično najboljših dvoran na svetu. ▸ A Carnegie Hall a világon az egyik legfontosabb és akusztikailag az egyik legjobb hangversenyterem.

2. (o igranju na akustični inštrument) približek prevedka ▸ akusztikus hangszerrel, akusztikus módon
Niti spomnim se ne, ali smo želeli pesem odigrati akustično ali električno. ▸ Nem is emlékszem, hogy a dalt akusztikus vagy elektromos hangszerekkel akartuk eljátszani.

barvit pridevnik
1. (različnih barv; pisan) ▸ színes, színpompásOkoli pasu nosijo barvite pasove, spletene iz volne. ▸ Derekukon gyapjúból készült, színpompás öveket viselnek.

2. (raznolik) ▸ színes, sokszínűTržnice so najbolj barvit in živahen del mesta. ▸ A városok legszínesebb és legélénkebb részét a piacok képezik.

čist (-a, -o)

1. (neonesnažen) rein
naravno čist naturrein
čist zrak reine Luft ( figurativnozrak je čist die Luft ist rein)

2. (snažen) rein, sauber

3. (nepopačen) -rein (sortno sortenrein, zvočno klangrein)

4. (brez primesi) rein, pur; rein- (iz čiste svile/volne/ čistega lanu/srebra/zlata reinseiden/reinwollen,reinleinen/reinsilbern/reingolden; v čisti modri/ rumeni … barvi reinblau/reingelb)

5. (izčiščen) geläutert

6. (bister) rein, klar
kristalno čist kristallklar, samo za vodo: quellklar

7. (svetal) kovine, tla ipd.: blank
blesteče čist blitzsauber, blitzblank, spiegelblank
globinsko čist tiefsauber

8. (neto) Netto-, Rein- (dohodek das Reineinkommen, donos der Reinertrag, dobiček der Reingewinn, teža das Reingewicht, mezda/plača der Nettolohn, vrednost der Nettowert)

9. tehnika, kemija kovine: Fein- (železova ruda das Eisenfeinerz, baker das Feinkupfer, srebro das Feinsilber, zlato das Feingold)

10. (teoretski) filozofija, matematika: rein

11. moralno: rein, čednosten: keusch

12. (neskaljen) veselje: ungemischt
|
imeti čiste roke reine Hände haben, samo figurativno eine reine/saubere Weste haben
iz čistega veselja aus reinem Vergnügen
figurativno naliti komu čistega vina (jemandem) reinen Wein einschenken
biti s seboj na čistem mit sich selbst im Reinen sein
priti si na čisto z ins Reine kommen mit
čistemu je vse čisto dem Reinen ist alles rein

izolacijsk|i³ (-a, -o) gradbeništvo, arhitektura, tehnika Isolier-, Dämm-, dämmend, -dämmend (toplotno wärmedämmend, zvočno schalldämmend, lak Isolierlack, material das Isoliermaterial, der Isolierstoff, zapora die Dämmschicht, plošča die Dämmplatte)
z izolacijskim steklom isolierverglast

izoliran (-a, -o) abgekapselt; abgesondert; isoliert, Isolier- (ročaj der Isoliergriff); gedämmt (toplotno wärmegedämmt, zvočno schallgedämmt)
izolirana točka matematika isolierter Punkt

izolirati glagol
1. (pri bolezni) ▸ elszigetel, izolálKadar posumimo, da gre za steklino, moramo psa izolirati od ljudi in drugih živali. ▸ Amikor veszettségre gyanakszunk, a kutyát el kell szigetelni az emberektől és a többi állattól.
Bolnike je treba popolnoma izolirati, ker se virus hitro širi in je v slini, blatu in krvi bolnikov. ▸ A betegeket teljesen el kell szigetelni, mivel a vírus gyorsan terjed, és megtalálható a betegek nyálában, székletében és vérében.

2. (izločiti iz družbe) ▸ elszigetelEvropska unija se ne sme izolirati od drugih držav v Evropi. ▸ Az Európai Uniónak nem szabad elszigetelődnie Európa többi országától.
Ne izolirajte se v svoji pisarni, poiščite navdih v ljudeh. ▸ Ne szigetelődjön el a saját irodájában, keressen ihletet az emberekben!

3. (z zaščitnim materialom) ▸ szigetel, leszigetel, körbeszigetelOkvir grede izoliramo s stiroporom ali folijo z zračnimi mehurčki. ▸ Az ágyást habszivaccsal vagy légbuborékfóliával szigeteljük körbe.Objekt bo treba toplotno izolirati, zamenjali bomo tudi vsa okna. ▸ Az épületet hőszigetelni kell és az összes ablakot ki kell cserélni.Kako naj izoliramo bakrene cevi za toplo vodo oziroma centralno kurjavo? ▸ Hogyan szigeteljük a meleg víz, illetve a központi fűtés rézcsöveit?

4. v kemiji, v biologiji (izločiti snov) ▸ izolálTestirancu vzamemo kri in iz nje izoliramo celice z jedrom. ▸ A vizsgálati alanytól vért veszünk és izoláljuk a sejtmaggal rendelkező sejteket.Eterično olje lahko iz posušene rastline izoliramo z destilacijo z vodno paro. ▸ Az illóolaj a szárított növényből vízgőz-desztillációval izolálható.Ko je Ramsay iskal argon, mu je uspelo tudi prvič izolirati helij, in sicer medtem ko je segreval mineral klevit. ▸ Az argonnal kapcsolatos kutatása során Ramsay-nek először sikerült a héliumot is izolálnia a cleveit nevű ásvány hevítésével.

5. (razločiti od celote) ▸ elkülönít
Raziskovalci poskušajo izolirati kognitivne procese, ki so v ozadju motivacije. ▸ A kutatók megpróbálják elkülöníteni a motiváció mögött álló kognitív folyamatokat.
Stranke so najprej izmenjale stališča, nato pa izolirale glavna razhajanja. ▸ A felek először megbeszélték álláspontjaikat, majd meghatározták a fő nézetkülönbségeiket.
V plesu je težko izolirati izključno jazzovske prvine, deloma zaradi improvizacijske narave. ▸ A táncban – mivel részben improvizatív jellegű – nehéz elkülöníteni kizárólag a jazzelemeket.

izolírati (-am)

A) perf., imperf. isolare (tudi teh., kem. ) isolare:
izolirati toplotno, zvočno isolare termicamente, acusticamente
izolirati kemično spojino isolare un composto chimico

B) izolírati se (-am se) perf., imperf. refl. isolarsi

lep¹ [é] (-a, -o; lepši)

1. na pogled, za uho: schön, -schön (čudovito wunderschön, oblikovno formschön, barvno farbenschön, zvočno klangschön); (čeden) hübsch; (mičen) reizend; (prelep) ženska, mladenič: bildschön
lepi spol das schöne Geschlecht
lep pogled ein schöner Anblick (biti lep pogled einen schönen Ablick bieten, lustig anzusehen sein)
Lepa Marija schöne Madonna

2. (ugoden) vreme: schön, gut, ob žetvi: gutes Erntewetter; Schön- (obdobje lepega vremena die Schönwetterperiode, die Schönwetterlage); dan, dopust, spomin, časi, smrt: schön
imeti lepo življenje ein schönes Leben haben, gut dran sein

3. (primeren) vedenje: gut
lepo vedenje po pravilih: der Benimm

4. (pohvalen) schön, gut (gesta eine schöne Geste, poteza ein schöner Zug); moralno: (imeti)
v lepem spominu in gutem Angedenken (haben)
filozofija lepa duša schöne Seele

5.
lepe umetnosti množina die schönen Künste

6.
lepa hvala Vielen Dank!, danke schön, danke sehr, danke vielmals
lepi pozdravi množina beste/herzliche Grüße

7. ironično schön
lep red (nered) eine schöne Wirtschaft!
lepa reč! eine schöne/heitere Geschichte!, (neprijetno presenečenje) eine schöne Bescherung!
no, lepa reč! na, dann prost!
ta je pa lepa! das ist aber köstlich!
| ➞ → zlepa

neprepust|en [è] (-na, -no) hermetisch, undurchlässig; dicht; -dicht (za maščobe fettdicht, za olje öldicht, za perje federdicht, za prah staubdicht, za puh daunendicht, za vodo wasserdicht, za zrak luftdicht, zvočno schalldicht); -undurchlässig (za svetlobo lichtundurchlässig)
tehnika neprepustno jedro der Dichtungskern

obmóčje domaine moški spol , champ moški spol , sphére ženski spol , région ženski spol , secteur moški spol , plage ženski spol

območje dejavnosti domaine (ali champ, sphére) d'activités
območje vpliva sphére d'influence
operacijsko območje (medicina) champ opératoire, (vojaško) théâtre moški spol (ali zone ženski spol, champ moški spol) d'opérations
mirno območje (vojaško) secteur moški spol calme
gravitacijsko območje champ de gravitation
volilno območje circonscription ženski spol électorale
poplavno območje région inondée
valovno območje (radio) gamme ženski spol d'ondes
merilno območje (fizika) plage ženski spol (ali gamme ženski spol) de mesure
zvočno območje portée ženski spol du son

obmóčje esfera f ; dominio m ; campo m ; terreno m ; alcance m

carinsko območje territorio m aduanero
široko območje dejavnosti un vasto campo de actividades
območje vpliva esfera de influencia
delovno območje esfera de acción (ali de actividad(es))
oddajno območje alcance m de emisión
operacijsko območje (voj) campo de operaciones
polarno območje regiones f pl glaciales
poplavno območje regióu f inundada
valovno območje (radio) gama f de ondas; banda f de frecuencia
zvočno območje alcance m del sonido
špansko jezikovno območje los países de habla española
strokovnjak v območju jedrske fizike autoridad f en (el terreno ali campo de la) física nuclear
zunaj območja topovskega ognja fuera del campo del fuego de artillería

ojačeval|en (-na, -no) verstärkend (zvočno schallverstärkend)

oprémiti (-im) | oprémljati (-am) perf., imperf.

1. arredare; allestire:
opremiti sobo arredare la stanza
gled. opremiti odrsko sceno allestire la scena

2. attrezzare, corredare; navt. armare, allestire:
opremiti delavnico, laboratorij attrezzare un'officina, un laboratorio
opremiti ladjo armare, allestire una nave

3. equipaggiare, armare, dotare; provvedere, rifornire; bardare; munire:
opremiti vrata s ključavnico munire una porta di serratura
voj. opremiti z modernim orožjem dotare di armi moderne
opremiti alpinistično odpravo equipaggiare una spedizione alpinistica
opremiti konja bardare il cavallo

4. eseguire il progetto grafico (di un libro e sim.):
prevedel X, opremil Y traduzione di X, progetto grafico a cura di Y

5. opremiti z corredare di:
knjigo opremiti z opombami corredare il libro di note
opremiti prošnjo s prilogami corredare la domanda degli allegati
film., rad. zvočno opremiti comporre la musica (per un film, una trasmissione radiofonica)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
teh. opremiti načrt z merami quotare un progetto
mat. opremiti s parametri parametrizzare
grad. opremiti (stavbo) s podstrešjem soffittare
opremiti s semaforji semaforizzare
opremiti s senzorji sensorizzare
opremiti z glosami, z opombami postillare, glossare, annotare
opremiti z ilustracijami illustrare
navt. opremiti z jadri, z jambori invelare, alberare
opremiti z monitorji monitorizzare
strojn. opremiti z roboti robotizzare
voj. opremiti z vžigalnikom spolettare

polj|e² [ó] srednji spol (-a …) geografija, fizika, vojska, tehnika das Feld; katastrsko: die Flur
pomensko polje besede: das Bedeutungsfeld, der Sinnbereich
vidno/zorno polje das Sichtfeld, der Sichtbereich, das Gesichtsfeld, Blickfeld, die Bildfläche, das Sehfeld
zapornično polje die Staustufe
polje skalnih blokov das Blockfeld
(besedno Wortfeld, bivanjsko Daseinsfeld, rudarstvo jamsko Grubenfeld, kontaktno Kontaktfeld, kopensko minsko vojska Landminenfeld, minsko vojska Minenfeld, naftno Ölfeld, okolno Umfeld, označeno Kreisfeld, plinsko Gasfeld, pojmovno Begriffsfeld, na grbu Wappenfeld, ponikovalno Rieselfeld, poskusno Versuchsfeld, prodniško Schotterfeld, šport servirno Aufschlagfeld, sesalno Saugfeld, snežno Firnfeld, elektrika stikalno Schaltfeld, šport šahovsko Schachfeld, figurativno temno Dunkelfeld, vrtilno Drehfeld, zvočno Schallfeld)
razdelitev na polja die Felderung
biti razdeljen na polja eine Felderung aufweisen
razdeljen na štiri polja geviert

síto (fino) tamis moški spol ; (kuhinjsko) passoire ženski spol ; (grobo, za pesek) crible moški spol ; (za moko) blutoir moški spol , tamis à farine, sas moški spol à petits trous ; (z velikimi luknjami) sas à gros trous, crible

sito za olje tamis d'huile
valovno sito filtre moški spol d'ondes
zvočno sito (radio) filtre de tonalité
žično sito crible (ali tamis) en toile métallique (ali en fil métallique)
pretlačiti skozi sito passer au tamis (ali au crible)

slabo [ó]

1. schlecht (slabo zapisan schlecht angeschrieben, igrati karte ein schlechter Kartenspieler sein, izkoriščati hrano ein schlechter Futterverwerter sein, pristajati - obleka einen schlechten Sitz haben, se goditi (jemandem) schlecht ergehen, se odrezati schlecht abschneiden, situiran schlecht gestellt, iti [schlechtgehen] schlecht gehen, schlecht ergehen, se odrezati schlecht wegkommen)

2. -schwach (ki se slabo prodaja verkaufsschwach, ki slabo bere leseschwach, ki slabo strelja [schußschwach] schussschwach); schwach- (razvit schwachentwickelt), -schlecht (osvetljen [schlechtbeleuchtet] schlecht beleuchtet); unter- (plačevati unterbezahlen, plačan unterbezahlt, osvetljen tehnika unterbelichtet)

3.
slabo mi je mir ist übel
slabo mi postaja mir wird übel

4.
slabo delati pfuschen, schludern
slabo deti komu (jemandem) schlecht bekommen
slabo govoriti o lästern über
slabo naleteti pri schlecht ankommen bei, (zameriti se) anecken
slabo opravljeno delo die Pfuscherei
slabo se končati ein schlimmes Ende nehmen
slabo se počutiti sich schlecht fühlen, nicht ganz auf dem Posten sein, sich mies fühlen, unwohl sein, on: ihm ist nicht wohl
slabo si zapomniti kaj kein Gedächtnis haben für
slabo slišati schwer hören, schwerhörig sein
slabo vzgojen ungeraten
slabo zvočno izoliran hellhörig

sredstv|o [é] srednji spol (-a …)

1. das Mittel (tudi pravo, kemija, medicina, tehnika, vojska); -mittel (barvalno Färbemittel, Farbmittel, bojno Kampfmittel, čarobno Zaubermittel, čudežno Wundermittel, dokazno pravo Beweismittel, filtrirno Filtermittel, informacijsko Informationsmittel, izrazno Darstellungsmittel, Ausdrucksmittel, izvršilno pravo das Exekutionsmittel, komunikacijsko Kommunikationsmittel, konservirno Konservierungsmittel, kontracepcijsko medicina Verhütungsmittel, Empfängnisverhütungsmittel, kontrastno Kontrastmittel, korozijsko Korrosionsmittel, kritno Deckmittel, maskirno vojska Tarnmittel, mehčalno Enthärtungsmittel, nasilno Gewaltmittel, penilno Schaummittel, plačilno Zahlungsmittel, pomirjevalno medicina Beruhigungsmittel, pomlajevalno Verjüngungsmittel, pomožno Hilfsmittel, pralno Waschmittel, pravno pravo Rechtsmittel, prevozno Beförderungsmittel, prisilno Zwangsmittel, prometno Verkehrsmittel, reklamno Werbemittel, pritiska Druckmittel, proti zmrzovanju Gefrierschutzmittel, za bljuvanje medicina Brechmittel, za bolj zbito rast agronomija in vrtnarstvo Stauchemittel, za grundiranje Grundiermittel, za nego kože Hautpflegemittel, za nego nohtov Nagelpflegemittel, za nego telesa Körperpflegemittel, za odstranjevanje rje Entrostungsmittel, za poliranje Poliermittel, za pomivanje posode Geschirrspülmittel, za sončenje Sonnenschutzmittel, za uničevanje mrčesa Ungezieferbekämpfungsmittel, za uničevanje škodljivcev Schädlingsbekämpfungsmittel, za varstvo rastlin Pflanzenschutzmittel, za zaščito pred rjo Rostschutzmittel, za zatiranje plevela agronomija in vrtnarstvo Unkrautbekämpfungsmittel, stilno Stilmittel, umetniško Kunstmittel, vzgojno Erziehungsmittel, zasilno Behelfsmittel, zaščitno Schutzmittel, zaščitno proti insektom Insektenschutzmittel, zaščitno proti ognju Flammschutzmittel, zaščitno za les Holzschutzmittel, zaviralno Verzögerungsmittel, zažigalno Brandmittel, zvočno Klangmittel, želirno Geliermittel)

2.
sredstvva množina -mittel množina
(produkcijska Produktionsmittel)
izbira sredstvva die Wahl der Mittel
neprimerno sredstvo ein untaugliches Mittel
poslužiti se skrajnih sredstvev zum Äußersten greifen
preizkusiti vsa sredstva kein Mittel unversucht lassen
uporabiti vsa sredstva alle Mittel aufbieten
z vsemi sredstvvi mit allen Mitteln

tik¹

1. kje:
tik zraven in der nächsten Nähe, in unmittelbarer Nähe, unmittelbar neben/daneben
tik ob/pri dicht/knapp/direkt an
tik za unmittelbar/dicht nach/hinter
tik do dicht an

2. kdaj:
tik pred kurz/ knapp vor
tik pred čim kurz davor
tik za dicht auf (etwas folgen)
figurativno tik pred zdajci im letzten Moment

3. koliko: knapp (tik pod zvočno mejo knapp unter der Schallgrenze)