Franja

Zadetki iskanja

  • zvóčno adv. col suono; melodiosamente
  • zvóčno prisl., зву́чно присл., акусти́чно присл.
  • akustično prislov
    1. (zvočno; slušno) ▸ akusztikailag
    Carnegie Hall velja za eno najpomembnejših in akustično najboljših dvoran na svetu. ▸ A Carnegie Hall a világon az egyik legfontosabb és akusztikailag az egyik legjobb hangversenyterem.

    2. (o igranju na akustični inštrument) približek prevedkaakusztikus hangszerrel, akusztikus módon
    Niti spomnim se ne, ali smo želeli pesem odigrati akustično ali električno. ▸ Nem is emlékszem, hogy a dalt akusztikus vagy elektromos hangszerekkel akartuk eljátszani.
  • barvit pridevnik
    1. (različnih barv; pisan) ▸ színes, színpompás
    barviti cvetovi ▸ színes virágok
    barviti listi ▸ színpompás levelek
    barvite noše ▸ színpompás viselet
    Okoli pasu nosijo barvite pasove, spletene iz volne. ▸ Derekukon gyapjúból készült, színpompás öveket viselnek.

    2. (raznolik) ▸ színes, sokszínű
    zvočno barvit ▸ színes hangzású
    Tržnice so najbolj barvit in živahen del mesta. ▸ A városok legszínesebb és legélénkebb részét a piacok képezik.
  • čist (-a, -o)

    1. (neonesnažen) rein
    naravno čist naturrein
    čist zrak reine Luft ( figurativnozrak je čist die Luft ist rein)

    2. (snažen) rein, sauber

    3. (nepopačen) -rein (sortno sortenrein, zvočno klangrein)

    4. (brez primesi) rein, pur; rein- (iz čiste svile/volne/ čistega lanu/srebra/zlata reinseiden/reinwollen,reinleinen/reinsilbern/reingolden; v čisti modri/ rumeni … barvi reinblau/reingelb)

    5. (izčiščen) geläutert

    6. (bister) rein, klar
    kristalno čist kristallklar, samo za vodo: quellklar

    7. (svetal) kovine, tla ipd.: blank
    blesteče čist blitzsauber, blitzblank, spiegelblank
    globinsko čist tiefsauber

    8. (neto) Netto-, Rein- (dohodek das Reineinkommen, donos der Reinertrag, dobiček der Reingewinn, teža das Reingewicht, mezda/plača der Nettolohn, vrednost der Nettowert)

    9. tehnika, kemija kovine: Fein- (železova ruda das Eisenfeinerz, baker das Feinkupfer, srebro das Feinsilber, zlato das Feingold)

    10. (teoretski) filozofija, matematika: rein

    11. moralno: rein, čednosten: keusch

    12. (neskaljen) veselje: ungemischt
    |
    imeti čiste roke reine Hände haben, samo figurativno eine reine/saubere Weste haben
    iz čistega veselja aus reinem Vergnügen
    figurativno naliti komu čistega vina (jemandem) reinen Wein einschenken
    biti s seboj na čistem mit sich selbst im Reinen sein
    priti si na čisto z ins Reine kommen mit
    čistemu je vse čisto dem Reinen ist alles rein
  • izolacijsk|i3 (-a, -o) gradbeništvo, arhitektura, tehnika Isolier-, Dämm-, dämmend, -dämmend (toplotno wärmedämmend, zvočno schalldämmend, lak Isolierlack, material das Isoliermaterial, der Isolierstoff, zapora die Dämmschicht, plošča die Dämmplatte)
    z izolacijskim steklom isolierverglast
  • izoliran (-a, -o) abgekapselt; abgesondert; isoliert, Isolier- (ročaj der Isoliergriff); gedämmt (toplotno wärmegedämmt, zvočno schallgedämmt)
    izolirana točka matematika isolierter Punkt
  • izolirati glagol
    1. (pri bolezni) ▸ elszigetel, izolál
    izolirati bolnika ▸ beteget elszigetel
    izolirati v bolnišnici ▸ kórházban elszigetel
    izolirati v sobi ▸ szobában elszigetel
    izolirati v karanteni ▸ karanténban izolál
    Kadar posumimo, da gre za steklino, moramo psa izolirati od ljudi in drugih živali. ▸ Amikor veszettségre gyanakszunk, a kutyát el kell szigetelni az emberektől és a többi állattól.
    Bolnike je treba popolnoma izolirati, ker se virus hitro širi in je v slini, blatu in krvi bolnikov. ▸ A betegeket teljesen el kell szigetelni, mivel a vírus gyorsan terjed, és megtalálható a betegek nyálában, székletében és vérében.

    2. (izločiti iz družbe) ▸ elszigetel
    izolirati človeka ▸ embert elszigetel
    izolirati od družbe ▸ társadalomtól elszigetel
    politično izolirati ▸ politikailag elszigetel
    socialno izolirati ▸ társadalmilag elszigetel
    socialno se izolirati ▸ társadalmilag elszigetelődik
    izolirati državo ▸ országot elszigetel
    izolirati se od sveta ▸ világtól elszigetelődik
    Evropska unija se ne sme izolirati od drugih držav v Evropi. ▸ Az Európai Uniónak nem szabad elszigetelődnie Európa többi országától.
    Ne izolirajte se v svoji pisarni, poiščite navdih v ljudeh. ▸ Ne szigetelődjön el a saját irodájában, keressen ihletet az emberekben!

    3. (z zaščitnim materialom) ▸ szigetel, leszigetel, körbeszigetel
    izolirati stene ▸ falakat szigetel
    izolirati strop ▸ mennyezetet szigetel
    izolirati podstrešje ▸ tetőteret leszigetel
    izolirati hišo ▸ házat szigetel
    izolirati s stiroporom ▸ hungarocellel szigetel
    Okvir grede izoliramo s stiroporom ali folijo z zračnimi mehurčki. ▸ Az ágyást habszivaccsal vagy légbuborékfóliával szigeteljük körbe.
    zvočno izolirati ▸ hangszigetel
    toplotno izolirati ▸ hőszigetel
    Objekt bo treba toplotno izolirati, zamenjali bomo tudi vsa okna. ▸ Az épületet hőszigetelni kell és az összes ablakot ki kell cserélni.
    izolirati streho ▸ tetőt leszigetel
    Kako naj izoliramo bakrene cevi za toplo vodo oziroma centralno kurjavo? ▸ Hogyan szigeteljük a meleg víz, illetve a központi fűtés rézcsöveit?

    4. v kemiji, v biologiji (izločiti snov) ▸ izolál
    izolirati gen ▸ gént izolál
    izolirati bakterijo ▸ baktériumot izolál
    izolirati virus ▸ vírust izolál
    izolirati DNK ▸ DNS-t izolál
    izolirati celice ▸ sejteket izolál
    Testirancu vzamemo kri in iz nje izoliramo celice z jedrom. ▸ A vizsgálati alanytól vért veszünk és izoláljuk a sejtmaggal rendelkező sejteket.
    izolirati iz tkiva ▸ szövetből izolál
    izolirati iz rastlin ▸ növényből izolál
    Eterično olje lahko iz posušene rastline izoliramo z destilacijo z vodno paro. ▸ Az illóolaj a szárított növényből vízgőz-desztillációval izolálható.
    izolirati z destilacijo ▸ lepárlással izolál
    izolirati v laboratoriju ▸ laboratóriumban izolál
    Ko je Ramsay iskal argon, mu je uspelo tudi prvič izolirati helij, in sicer medtem ko je segreval mineral klevit. ▸ Az argonnal kapcsolatos kutatása során Ramsay-nek először sikerült a héliumot is izolálnia a cleveit nevű ásvány hevítésével.

    5. (razločiti od celote) ▸ elkülönít
    Raziskovalci poskušajo izolirati kognitivne procese, ki so v ozadju motivacije. ▸ A kutatók megpróbálják elkülöníteni a motiváció mögött álló kognitív folyamatokat.
    Stranke so najprej izmenjale stališča, nato pa izolirale glavna razhajanja. ▸ A felek először megbeszélték álláspontjaikat, majd meghatározták a fő nézetkülönbségeiket.
    V plesu je težko izolirati izključno jazzovske prvine, deloma zaradi improvizacijske narave. ▸ A táncban – mivel részben improvizatív jellegű – nehéz elkülöníteni kizárólag a jazzelemeket.
  • izolírati (-am)

    A) perf., imperf. isolare (tudi teh., kem. ) isolare:
    izolirati toplotno, zvočno isolare termicamente, acusticamente
    izolirati kemično spojino isolare un composto chimico

    B) izolírati se (-am se) perf., imperf. refl. isolarsi
  • lep1 [é] (-a, -o; lepši)

    1. na pogled, za uho: schön, -schön (čudovito wunderschön, oblikovno formschön, barvno farbenschön, zvočno klangschön); (čeden) hübsch; (mičen) reizend; (prelep) ženska, mladenič: bildschön
    lepi spol das schöne Geschlecht
    lep pogled ein schöner Anblick (biti lep pogled einen schönen Ablick bieten, lustig anzusehen sein)
    Lepa Marija schöne Madonna

    2. (ugoden) vreme: schön, gut, ob žetvi: gutes Erntewetter; Schön- (obdobje lepega vremena die Schönwetterperiode, die Schönwetterlage); dan, dopust, spomin, časi, smrt: schön
    imeti lepo življenje ein schönes Leben haben, gut dran sein

    3. (primeren) vedenje: gut
    lepo vedenje po pravilih: der Benimm

    4. (pohvalen) schön, gut (gesta eine schöne Geste, poteza ein schöner Zug); moralno: (imeti)
    v lepem spominu in gutem Angedenken (haben)
    filozofija lepa duša schöne Seele

    5.
    lepe umetnosti množina die schönen Künste

    6.
    lepa hvala Vielen Dank!, danke schön, danke sehr, danke vielmals
    lepi pozdravi množina beste/herzliche Grüße

    7. ironično schön
    lep red (nered) eine schöne Wirtschaft!
    lepa reč! eine schöne/heitere Geschichte!, (neprijetno presenečenje) eine schöne Bescherung!
    no, lepa reč! na, dann prost!
    ta je pa lepa! das ist aber köstlich!
    | ➞ → zlepa
  • neprepust|en [è] (-na, -no) hermetisch, undurchlässig; dicht; -dicht (za maščobe fettdicht, za olje öldicht, za perje federdicht, za prah staubdicht, za puh daunendicht, za vodo wasserdicht, za zrak luftdicht, zvočno schalldicht); -undurchlässig (za svetlobo lichtundurchlässig)
    tehnika neprepustno jedro der Dichtungskern
  • obmóčje domaine moški spol , champ moški spol , sphére ženski spol , région ženski spol , secteur moški spol , plage ženski spol

    območje dejavnosti domaine (ali champ, sphére) d'activités
    območje vpliva sphére d'influence
    operacijsko območje (medicina) champ opératoire, (vojaško) théâtre moški spol (ali zone ženski spol, champ moški spol) d'opérations
    mirno območje (vojaško) secteur moški spol calme
    gravitacijsko območje champ de gravitation
    volilno območje circonscription ženski spol électorale
    poplavno območje région inondée
    valovno območje (radio) gamme ženski spol d'ondes
    merilno območje (fizika) plage ženski spol (ali gamme ženski spol) de mesure
    zvočno območje portée ženski spol du son
  • obmóčje esfera f ; dominio m ; campo m ; terreno m ; alcance m

    carinsko območje territorio m aduanero
    široko območje dejavnosti un vasto campo de actividades
    območje vpliva esfera de influencia
    delovno območje esfera de acción (ali de actividad(es))
    oddajno območje alcance m de emisión
    operacijsko območje (voj) campo de operaciones
    polarno območje regiones f pl glaciales
    poplavno območje regióu f inundada
    valovno območje (radio) gama f de ondas; banda f de frecuencia
    zvočno območje alcance m del sonido
    špansko jezikovno območje los países de habla española
    strokovnjak v območju jedrske fizike autoridad f en (el terreno ali campo de la) física nuclear
    zunaj območja topovskega ognja fuera del campo del fuego de artillería
  • ojačeval|en (-na, -no) verstärkend (zvočno schallverstärkend)
  • oprémiti (-im) | oprémljati (-am) perf., imperf.

    1. arredare; allestire:
    opremiti sobo arredare la stanza
    gled. opremiti odrsko sceno allestire la scena

    2. attrezzare, corredare; navt. armare, allestire:
    opremiti delavnico, laboratorij attrezzare un'officina, un laboratorio
    opremiti ladjo armare, allestire una nave

    3. equipaggiare, armare, dotare; provvedere, rifornire; bardare; munire:
    opremiti vrata s ključavnico munire una porta di serratura
    voj. opremiti z modernim orožjem dotare di armi moderne
    opremiti alpinistično odpravo equipaggiare una spedizione alpinistica
    opremiti konja bardare il cavallo

    4. eseguire il progetto grafico (di un libro e sim.):
    prevedel X, opremil Y traduzione di X, progetto grafico a cura di Y

    5. opremiti z corredare di:
    knjigo opremiti z opombami corredare il libro di note
    opremiti prošnjo s prilogami corredare la domanda degli allegati
    film., rad. zvočno opremiti comporre la musica (per un film, una trasmissione radiofonica)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    teh. opremiti načrt z merami quotare un progetto
    mat. opremiti s parametri parametrizzare
    grad. opremiti (stavbo) s podstrešjem soffittare
    opremiti s semaforji semaforizzare
    opremiti s senzorji sensorizzare
    opremiti z glosami, z opombami postillare, glossare, annotare
    opremiti z ilustracijami illustrare
    navt. opremiti z jadri, z jambori invelare, alberare
    opremiti z monitorji monitorizzare
    strojn. opremiti z roboti robotizzare
    voj. opremiti z vžigalnikom spolettare
  • polj|e2 [ó] srednji spol (-a …) geografija, fizika, vojska, tehnika das Feld; katastrsko: die Flur
    pomensko polje besede: das Bedeutungsfeld, der Sinnbereich
    vidno/zorno polje das Sichtfeld, der Sichtbereich, das Gesichtsfeld, Blickfeld, die Bildfläche, das Sehfeld
    zapornično polje die Staustufe
    polje skalnih blokov das Blockfeld
    (besedno Wortfeld, bivanjsko Daseinsfeld, rudarstvo jamsko Grubenfeld, kontaktno Kontaktfeld, kopensko minsko vojska Landminenfeld, minsko vojska Minenfeld, naftno Ölfeld, okolno Umfeld, označeno Kreisfeld, plinsko Gasfeld, pojmovno Begriffsfeld, na grbu Wappenfeld, ponikovalno Rieselfeld, poskusno Versuchsfeld, prodniško Schotterfeld, šport servirno Aufschlagfeld, sesalno Saugfeld, snežno Firnfeld, elektrika stikalno Schaltfeld, šport šahovsko Schachfeld, figurativno temno Dunkelfeld, vrtilno Drehfeld, zvočno Schallfeld)
    razdelitev na polja die Felderung
    biti razdeljen na polja eine Felderung aufweisen
    razdeljen na štiri polja geviert
  • síto (fino) tamis moški spol ; (kuhinjsko) passoire ženski spol ; (grobo, za pesek) crible moški spol ; (za moko) blutoir moški spol , tamis à farine, sas moški spol à petits trous ; (z velikimi luknjami) sas à gros trous, crible

    sito za olje tamis d'huile
    valovno sito filtre moški spol d'ondes
    zvočno sito (radio) filtre de tonalité
    žično sito crible (ali tamis) en toile métallique (ali en fil métallique)
    pretlačiti skozi sito passer au tamis (ali au crible)
  • slabo [ó]

    1. schlecht (slabo zapisan schlecht angeschrieben, igrati karte ein schlechter Kartenspieler sein, izkoriščati hrano ein schlechter Futterverwerter sein, pristajati - obleka einen schlechten Sitz haben, se goditi (jemandem) schlecht ergehen, se odrezati schlecht abschneiden, situiran schlecht gestellt, iti [schlechtgehen] schlecht gehen, schlecht ergehen, se odrezati schlecht wegkommen)

    2. -schwach (ki se slabo prodaja verkaufsschwach, ki slabo bere leseschwach, ki slabo strelja [schußschwach] schussschwach); schwach- (razvit schwachentwickelt), -schlecht (osvetljen [schlechtbeleuchtet] schlecht beleuchtet); unter- (plačevati unterbezahlen, plačan unterbezahlt, osvetljen tehnika unterbelichtet)

    3.
    slabo mi je mir ist übel
    slabo mi postaja mir wird übel

    4.
    slabo delati pfuschen, schludern
    slabo deti komu (jemandem) schlecht bekommen
    slabo govoriti o lästern über
    slabo naleteti pri schlecht ankommen bei, (zameriti se) anecken
    slabo opravljeno delo die Pfuscherei
    slabo se končati ein schlimmes Ende nehmen
    slabo se počutiti sich schlecht fühlen, nicht ganz auf dem Posten sein, sich mies fühlen, unwohl sein, on: ihm ist nicht wohl
    slabo si zapomniti kaj kein Gedächtnis haben für
    slabo slišati schwer hören, schwerhörig sein
    slabo vzgojen ungeraten
    slabo zvočno izoliran hellhörig
  • sredstv|o [é] srednji spol (-a …)

    1. das Mittel (tudi pravo, kemija, medicina, tehnika, vojska); -mittel (barvalno Färbemittel, Farbmittel, bojno Kampfmittel, čarobno Zaubermittel, čudežno Wundermittel, dokazno pravo Beweismittel, filtrirno Filtermittel, informacijsko Informationsmittel, izrazno Darstellungsmittel, Ausdrucksmittel, izvršilno pravo das Exekutionsmittel, komunikacijsko Kommunikationsmittel, konservirno Konservierungsmittel, kontracepcijsko medicina Verhütungsmittel, Empfängnisverhütungsmittel, kontrastno Kontrastmittel, korozijsko Korrosionsmittel, kritno Deckmittel, maskirno vojska Tarnmittel, mehčalno Enthärtungsmittel, nasilno Gewaltmittel, penilno Schaummittel, plačilno Zahlungsmittel, pomirjevalno medicina Beruhigungsmittel, pomlajevalno Verjüngungsmittel, pomožno Hilfsmittel, pralno Waschmittel, pravno pravo Rechtsmittel, prevozno Beförderungsmittel, prisilno Zwangsmittel, prometno Verkehrsmittel, reklamno Werbemittel, pritiska Druckmittel, proti zmrzovanju Gefrierschutzmittel, za bljuvanje medicina Brechmittel, za bolj zbito rast agronomija in vrtnarstvo Stauchemittel, za grundiranje Grundiermittel, za nego kože Hautpflegemittel, za nego nohtov Nagelpflegemittel, za nego telesa Körperpflegemittel, za odstranjevanje rje Entrostungsmittel, za poliranje Poliermittel, za pomivanje posode Geschirrspülmittel, za sončenje Sonnenschutzmittel, za uničevanje mrčesa Ungezieferbekämpfungsmittel, za uničevanje škodljivcev Schädlingsbekämpfungsmittel, za varstvo rastlin Pflanzenschutzmittel, za zaščito pred rjo Rostschutzmittel, za zatiranje plevela agronomija in vrtnarstvo Unkrautbekämpfungsmittel, stilno Stilmittel, umetniško Kunstmittel, vzgojno Erziehungsmittel, zasilno Behelfsmittel, zaščitno Schutzmittel, zaščitno proti insektom Insektenschutzmittel, zaščitno proti ognju Flammschutzmittel, zaščitno za les Holzschutzmittel, zaviralno Verzögerungsmittel, zažigalno Brandmittel, zvočno Klangmittel, želirno Geliermittel)

    2.
    sredstvva množina -mittel množina
    (produkcijska Produktionsmittel)
    izbira sredstvva die Wahl der Mittel
    neprimerno sredstvo ein untaugliches Mittel
    poslužiti se skrajnih sredstvev zum Äußersten greifen
    preizkusiti vsa sredstva kein Mittel unversucht lassen
    uporabiti vsa sredstva alle Mittel aufbieten
    z vsemi sredstvvi mit allen Mitteln
  • tik1

    1. kje:
    tik zraven in der nächsten Nähe, in unmittelbarer Nähe, unmittelbar neben/daneben
    tik ob/pri dicht/knapp/direkt an
    tik za unmittelbar/dicht nach/hinter
    tik do dicht an

    2. kdaj:
    tik pred kurz/ knapp vor
    tik pred čim kurz davor
    tik za dicht auf (etwas folgen)
    figurativno tik pred zdajci im letzten Moment

    3. koliko: knapp (tik pod zvočno mejo knapp unter der Schallgrenze)