Franja

zvit|ek moški spol (-ka …) die Rolle (filmski Filmrolle, matični Mutterrolle, papirni Papierrolle, papirusov Papyrusrolle, postave Thorarolle, testa Teigrolle); gradbeništvo, arhitektura die Volute, der Wulst, das Wulstprofil
zvitki množina das Rollwerk

zvítek (papirja, pergamenta) scroll

zvítek rouleau moški spol (filma, papirja de pellicule, de papier)

zvítek (-tka) m

1. rotolo (di carta igienica); rocchetto; fascio, fagotto (di biancheria); tekst.
zvitek mikane volne salsicciotto
navt. zvitek vrvi duglia

2. (v antiki kos papirusa) rotolo:
papirusov, pergamentni zvitek rotolo di papiro, di pergamena

3. gastr. strudel:
jabolčni, skutni zvitek (zavitek) strudel di mele, di ricotta

4. film. rullino

zvítek -tka m
1. svitak, savijutak, truba: zvitek papirja; knjižni zvitek
2. kolut: zvitek žice

zvítek rollo m (filma, papirja de película, de papel)

zvítek -tka m., суві́й -во́ю ч., зго́рток -тка ч.

zvítek -tka m sul, rulou

Bausch, der, zvitek, tampon; in Bausch und Bogen ablehnen: pavšalno

bigoudi [bigudi] masculin zvitek, navijalka, elastika za kodranje las

bobina ženski spol tuljava, motek; zvitek (papirja); fotografija zvitek filma

bobine [bɔbin] féminin tuljava; valjec, motek, vretence, zvitek; familier (komičen) obraz

bobine de film, de pellicules zvitek filma
bobine de fil blanc motek belega sukanca
bobine du métier à tisser tuljava pri statvi
bobine inductrice indukcijska tuljava
bobine du ruban encreur zvitek traku za pisalni stroj

boudin [budɛ̃] masculin krvavica (klobasa); rola, zvitek; debel okrogel prst; s peskom napolnjena vreča; vžigalo; argot lahkoživka

boudin de foie gras jetrna klobasa
boudin de tabac zvitek tobaka
en boudin spiralast, zavojne oblike
s'en aller, tourner, finir en eau de boudin iti po vodi, propasti, razbliniti se
mes projets ont fini en eau de boudin moji načrti so šli po vodi

coil² [kɔ́il] samostalnik
navoj, spirala, tuljava, zvitek, zavoj
navtika na motku navita vrv

globus -ī, m

1. krogla, obla, kepa, okrogla gruda, grmada, gomila: grandiculi globi PL. svinčene krogle, svinčenke, globus, sic enim. σφαίραν interpretari placet CI., gl. terrae CI. zemeljska obla, stellarum globi CI., in eo (caelo) animadversi globi CI. ognjene krogle, cordis, pilāī, lunāī globus LUCR., globi flammarum V., PLIN. ognjene kepe, globus ignis ali fortuitorum ignium SEN. PH., telorum VAL. FL., globi nubium T., AMM., nivium MACR.; pesn.: sanguinis globi O., AUG. kepasta kri; occ.
a) obličasta jed, cmok, svaljek: globus sic facito CA., globus farinae dilatatus VARR.
b) svaljek = svitek, zvitek: crinium globi AP.
c) klobčič: neta in globum collige HIER.

2. metaf. (tesno stisnjena) množica ljudi, gruča, krdelo, roj, truma, četa: quā globus ille virûm densissimus urget V., circa Fabium globus L., globus circumstans consulis corpus L., armatorum globi T., militum globus ali globi T., firmatae stationes densioribus globis T.; kot voj. t. t. stisnjena bojna vrsta: CA. AP. FEST. occ. družba, klub, v slabem pomenu: drhal, svojat: ille consensionis globus N. = gl. coniurationis VELL. zarotniška svojat, ex illo globo nobilitatis S.

konvòlūt -úta m (lat. convolutus) konvolut, sveženj, zvitek: o ovim dogadajima govori konvolut koji se nalazi u gradskom arhivu

kȍtūr m, mn. kȍturovi
1. obroč, zvitek: kotur bodljikave žice; kotur papira
2. obroč: djeca se igraju -om
3. kalobar: odbijati plave koturove dima
4. dial. kolo, bicikel
5. hlebec, pogača: kotur sira; voštani kotur
6. škripec: dizati teret -om
7. šport. krpljica: kotur na donjem kraju skijaškog štapa
8. spiralni zvitek sveče: ljudi i žene drže zapaljene koturove, čiji bledi plamenčići osvetljavaju koštunjave ruke
9. kolo (pri vozu): stajali su kraj kola koja su bila prislonjena uz brvno, s jedne strane uz kotur stajao je Spasoje
10. svetniški sij, aureola: ona slika pravi kotur neumrlosti nad umjetnikovom glavom
11. disk: šport. bacanje -a

mosór -oáre n

1. motek, zvitek

2. tuljava

nōdulus -ī, m (demin. nōdus) vozlič: nodulis fimbriarum Ap., contorto nodulo supersedebat aspis Ap.; od tod glavica, kolence, grča na steblu rastline: (sc. scapi) nudantibus se nodulis in faece nigri vini … macerantur Plin.; capilli n. zvitek, svaljek las: dulcem istum capilli tui nodulum Ap.

nōdus -ī, m

1. vozel: conectere nodum Ci. poet., conexis nodis O., nexa bracchia nodis O., nodosque manu diducit O., necte tribus nodis ternos colores V., nodos … rupit V., manibus tendit divellere nodos V., artissimo nodo vinciri (naspr. levi nodo contineri) Plin., n. Herculis Plin., Macr. ali n. Herculaneus Sen. ph. težko razvezljiv vozel, ki ga je menda iznašel Herkul, n. Gordius Amm. (gl. Gordium); occ.: saeva sedens super arma et centum vinctus aenis pos tergum nodis fremet horridus ore cruento V. s sto sponami, s sto okovi, n. leti V. zanka (za obešanje), Cacum … corripit in nodum complexus V. oklenil se ga je z rokami in ga tako zavezal kakor z vozlom, segnesque nodum solvere Gratiae H. zaplet.

2. meton. kar se zveže v vozel, zavozla
a) pass: venatrix dederatque comam diffundere ventis, nuda genu nodoque sinus collecta fluentis V., n. anni Lucr. ravnikov (ekvatorjev) pas.
b) lasnica rim. dam, zvitek, svitek, svaljek, žmula (las): sic erat ornatis Laudamia comis; exiguum summa nodum sibi fronte relinqui, ut pateant aures O.; kot germanska noša: insigne gentis (sc. Sueborum) obliquare crinem nodoque substringere T., quae crine vicit Baetici gregis vellus Rhenique nodos Mart.
c) vez, trak: impulsa levi torquetur lancea nodo Sil.

3. metaf.
a) kolence (na človeškem in živalskem telesu), člen, sklep: (sc. alces) crura sine nodis articulisque habent C., nodosque corporum, qui vocantur articuli … ligantes Plin., articulorum nodis iungi Plin.
b) n. linguae podjezična vez: nodum linguae rumpere Gell., nodos linguae solvere Iust.
c) α) grča, hrga v lesu in pri rastlinah: Vitr., Cels., Col., Plin., Cl., stipes gravidus nodis V., baculum sine nodo aduncum tenens L.; od tod pesn. Herkulov grčavi kij, Herkulova grčasta gorjača: „Hic nodus“, inquit, „nulla quem cepit manus, me cum per ignes flagret“ Sen. tr.; preg.: in scirpo nodum quaerere v situ (sc. ki nima grč) iskati grče = najti težave tam, kjer jih ni: Fest., in scirpo nodum quaeris Pl., nodum in scirpo quaeris Ter., quaerunt in scirpo, soliti quod dicere, nodum Enn. ap. Fest. β) (drevesno) oko, popek: angustus in ipso fit nodo sinus V.
d) α) trdnina = trdi del česa: ignis … exsolvit glaciem nodosque relaxat Lucr., esse nodum quendam materiae Plin., baroptenus sive baripe, nigra sanguineis et albis nodis, adalligata proicitur veluti portentosa Plin. β) zatrd(l)ina na človeškem telesu = oteklina, grča, hrga: articulorum nodi, nervorum nodi Plin.
e) kot astr. t. t. Vozel, zvezda v ozvezdju Rib: Ci. (Arat.).

4. pren.
a) vez, zveza, povezava: amabilissimus nodus amicitiae Ci., his igitur versibus quasi nodi apparent continuationis, quos in ambitu coniungimus Ci. vozlišča, nodo quodam violentae necessitatis astrictus Amm.; occ. spona, vez, zanka, obveza, dolžnost: religionum animum nodis exsolvere Lucr., Veneris perrumpere nodos Lucr., imposuit nodos cui Venus ipsa suos O., plures imponere nodos O. več zaveznih priseg.
b) vozel (prim. sl. reklo: „reč ima vozel“) = spotikljáj (spotíkljaj), zadržek, zapreka, ovira, težava, napaka, zaplet: Prud., incidere in difficilem nodum Ci. ep. težko nalogo (rešitev težke naloge) imeti pred sabo, dum hic nodus expediatur Ci. ep. dokler ni ta vozel razpleten = dokler ni ta težava (raz)rešena (odstranjena), maximus in re publica nodus, inopia rei pecuniariae Ci. ep., exsolvere nodum huius erroris L. rešiti (po negotovosti zapleteni) vozel = narediti konec negotovosti, iuris nodos et legum aenigmata solvere Iuv.; meton. (o osebah): primus Abantem … interimit, pugnae nodumque moramque V. oviralca in zavlačevalca bitke (= zmage), nodus et mora publicae securitatis Fl.; occ. dramatični zaplet: nec deus intersit, nisi dignus vindice nodus inciderit H.