Franja

zvitež moški spol (-a …) slabšalno: der Schlaumeier

zvítež (-a) m pren. birbante, volpe, dritto

artifex -ficis (ars in facere)

I. adj.

1. vešč, priučen čemu, izurjen, spreten v čem, umet(el)en; abs.: servos artifices... cum haberet domi Ci., excitat artificem Morphea O. umet(el)no snujočega, artifices manūs O., Pr., Gell., Vulg., artifex equus O. = ujahan konj, artifex, ut ita dicam, stilus Ci., vir tam artificis ingenii Plin., art. os (usta) Iuv.; z gen.: consuetudo tam artifex suavitatis Ci., homines talis negotii artifices S., quidam... tam artifices saltationis Suet.; redkeje s praep. ali z inf.: mobilitas ignea artifex ad formanda corpora Plin., art. in seria et iocos Iust., in tornando Ap., venter negatas artifex sequi voces Pers.

2. pren. pass. (= arte factus) umet(el)no izdelan (narejen), veleumeten: quattuor artifices boves Pr., art. voltus Pers., complexus, dimicatio, argutiae Plin., motus Q.

II. subst. masc., fem.

1. umetnik, umetnica, delavec: artifex Cupidinem fecit Ci. kipar, artifices omnes, caelatores et vascularios convocari iubet Ci., ut aiunt in Graecis artificibus (glasbeniki) eos auloedos esse, qui citharoedi fieri non potuerint Ci., athletae ceterique artifices N. in drugi umetniki tekmeci, artificumque manūs inter se operumque laborem miratur V., post hos... artifices cum fidibus sui generis ibant Cu., artifices ceteri, quos cultus domesticus desiderant N. rokodelci, quia reponendarum (tegularum) nemo artifex inire rationem potuerit L.; z atributivnim subst.: art. medicus Ap., art. faber Vulg. tesarski mojster, art. palaestritae Amm.; z atributivnim adj.: artifices scaenici Ci. idr., ali scaenarii Amm., tudi samo artifices Pl., L., O., Suet. (gledališki) igralci, artifices improbi L. mazači, vračuhi, art. rhetoricus Gell., carpentarius Lamp., aerarius, lignarius Vulg.; z gen. v čemer je kdo umetnik: artifex mundi Ci. umetelni stvarnik, Graeci dicendi artifices Ci., art. talium operum (tormentorum) L., art. statuarum Q.; nekoliko drugače: artifex morbi Pr. zdravnik, art. formae Pr. umetnik v lepotičenju; pren.: natura non artificiosa, sed plane artifex Ci. popolna umetnica, natura omnium artifex Plin.

2. pren.
a) mojster, mojstrica v čem; z gen.: Pyrrhus unicus pugnandi artifex L., deligitur artifex talium vocabulo Locusta T.; redko s praep.: artifices ad corrumpendum iudicium Ci., mirus artifex in sagittis Aur. v lokostrelstvu.
b) pren. α) osnovatelj(ica), povzročitelj(ica): caedis, necis O., sceleris, scelerum Sen. tr., monstrorum Plin. grozodejstev; v besedni igri: summus artifex partium in re publica tam quam in scaena Ci. β) mojster v pretvarjanju, zavijun, lopov, slepar, spletkar, prekanjenec, zvitež: Ter., Iuv., artificem mediis inmittam Terea flammis O., artificis scelus V. (Aen. II, 125) sleparja, (Aen. XI, 407) zavijuna in lopova.

birbante m

1. lopov, goljuf, malopridnež; zvitež

2. šalj. pobalin, navihanec

califfo m

1. kalif

2. pren. slabš. vrhovni poglavar; ekst. zvitež

dritto

A) agg.

1. (diritto) raven

2. pog. zvit, prevejan:
è tipo di poche parole ma dritto možak je redkobeseden, a presneto zvit

B) m

1. pog. zvitež, prefriganec

2. prednja, prava stran; lice

C) avv. naravnost:
andare dritto allo scopo iti naravnost k cilju
per dritto o per traverso tako ali tako
rigare dritto delati, kot je treba
tirare dritto per la propria strada iti svojo pot

drittone m poveč. od ➞ dritto prekanjenec, zvitež, lisjak

fìfikus m (n. pfiffig) ekspr. prebrisanec, zvitež

lìsjāk -áka m
1. zool. lisjak
2. ekspr. lisjak, zvitež
3. bot. zali kobulček, Astrantia
4. bot. mali škrobotec, Rhinanthus minor

machiavellista m, f (m pl. -ti)

1. preučevalec Machiavellija

2. makiavelist; brezobzirnež, neskrupuloznež, zvijačnež, zvitež

murgisō -ōnis, m premetenec, lisjak, zvitež: Isid., murgisonem dixerunt a mora et decisione P. F.

pellaccia f

1. slabš. od ➞ pelle grda, uvela koža

2. pren. grča, odporen, vzdržljiv človek, debelokožec; pren. slabš. prevarant, zvitež

picaro m

1. zvitež, prevarant (iz navadnega ljudstva)

2. pren. potepuh, lopov

politichino m

1. pomanjš. od ➞ politico

2. pren. pog. zvitež

Schlaukopf, der, Schlaumeier, der, lisjak, zvitež

serpēnte m

1. zool. kača:
serpente d'acqua belouška (Natrix natrix)
serpente corallo navadna koraljnica (Micrurus corallinus)
serpente di mare navadna morska kača (Laticauda laticauda)
serpente di mare pren. novinarska raca
serpente dagli occhiali naočarka, kobra (Naja naja)
serpente a sonagli (crotalo) prava klopotača (Crotalus)
l'antico serpente relig. skušnjavec, zapeljivec, zli duh
la fossa dei serpenti med. pren. umobolnica; oddelek za agresivne bolnike

2. kačja koža

3. pren. hudobnež, zlobnež; pog. zvitež, prekanjenec

4. ekon.
serpente europeo, serpente monetario evropska valutna kača

tatticone m (f -na) pog. zvitež, lisjak, prevejanec, prevejanka

veterātor -ōris, m (veterāre (po)starati)

1. kdor se je v čem (pri čem) postaral, kdor je v čem (pri čem) ostarel (osivel), torej izkušenec, izurjenec, izvežbanec, izvedenec, spretnež, prekaljenec, rutiner, adj. izkušen, izurjen, izvežban, izveden, spreten, prekaljen, rutiniran: in causis privatis satis veterator Ci., in litteris Gell.

2. (v negativnem pomenu) lisjaški, prekanjen, prevéjan, prebrisan, presukan, prepréden, zvit, prefrigan, lokav, navihan: non sunt in disputando vafri, non veteratores Ci.; subst. (star) lisjak, prekanjenec, prevejanec, prebrisanec, presukanec, prepredenec, zvitež, zvijačnež, zvijačnik, lokavec, pravi lopov, prava baraba, navihanec, prefriganec: Ter. idr., ille veterator et callidus Ci., in hoc homo luteus etiam callidus ac veterator esse vult Ci., subridet Saturius, veterator Ci. stari lisjak.

3. star suženj (naspr. novicius): Icti.

volpacchiōtto m (f -ta)

1. pomanjš. od ➞ volpe lisjaček

2. mlad lisjak, mlada lisica

3. pren. zvitež, zvitorepec

volpe f

1. zool. lisica (Vulpes):
volpe argentata srebrna lisica (Vulpes fulva)
volpe del deserto, della sabbia fenek, puščavska lisica (Fennecus zerda)
volpe di mare lisičji som, morska lisica (Alopias vulpes)
volpe rossa lisica (Vulpes vulpes)

2. lisica (krzno)

3. pren. lisjak, zvitež

4. med. plešavost, alopecija

5. bot. (golpe) snetivost
PREGOVORI: con la volpe convien volpeggiare preg. kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti