Franja

zunanjost ženski spol (-i …) das Äußere (Äußeres); das Exterieur

zunánjost zunánjščina exterior; outside, outward; face; surface; (videz) appearance, semblance

ona zelo pazi na svojo (osebno) zunánjost, zunánjščina she pays great attention to her personal appearance

zunánjost, zunánjščina extérieur moški spol , physique moški spol , apparences ženski spol množine , dehors moški spol množine

sodeč po zunanjosti à en juger selon (ali sur) les apparences
biti prijetne zunanjosti avoir un extérieur (ali un physique) agréable (ali plaisant, soigné)

zunánjost (-i) f

1. aspetto, apparenza; esterno, esteriorità; presenza:
obložiti zunanjost stavbe z marmorjem rivestire di marmo l'esterno dell'edificio
človek lepe zunanjosti uomo di bella presenza, di bell'apparenza
prevelik poudarek na zunanjosti pri bogočastju un accento troppo marcato sull'esteriorità della liturgia

2. (stvar, ravnanje, ki kaže družbeno veljavo) simbolo di status:
oklepa se strasti izvenserijskih avtomobilov in drugih zunanjosti ha la passione delle fuoriserie e di altri simboli di status del genere
biol. zunanjost in drža abito, habitus

zunánjost ž vanjština, spoljašnjost

zunánjost, zunánjščina exterior m

sodeč po zunanjosti a juzgar por las apariencias
biti prijetne zunanjosti tener un exterior agradable

zunánjost -i ž., зо́внішність -ності ж.

zunánjost -i ž exterior, înfăţişare

accīdō -ere -cĭdī (-) (ad in cadere)

I. (na tla, ob kaj, na kaj) pasti (padati): ad terram Pl., Enn. ap. Ci., in humum Varr. ap. Non., in mensas O.; z dat.: terrae corpus accidit Sen. tr.; z adv.: quo Castalia ... lapsu accidit L. Andr. ap. Fest.; abs.: tela ab omni parte accidebant L., cum ... tela ex superiore loco missa non frustra acciderent L., ut (tela) missa a Gallis gravius acciderent C.; occ. proseč pasti = proseč vreči se pred koga, na kolena pasti pred koga, kom, kleče prositi koga: ad genua Enn. ap. Non., ad alicuius genua Ter., ad pedes omnium Ci., alicui ad genua Pac. fr., Suet., genibus alicuius L., Cu., T. quo accidam Enn. ap. Ci. (kam =) pred koga naj se vržem?

II. pren.

1. prodreti (prodirati) do kod, dospeti; z ad: ad genua accido supplex Sen. tr., vox ad aures accidit Acc. ap. Non., nihil ... tam populare ad populi Rom. aures accidisse Ci., tibi ... nova res molitur ad aures accidere Lucr., clamor ... ad aures accidisset L., accidit vox ad hostes L., ad oculos animumque accidere Ci., ut notae litterarum totae ad oculos acciderent Petr., toda: verbum in te accidit Ter. beseda je padla nate; s samim acc: Lucr. (V, 608), mihi paternae vocis sonitus aures accidit Pl., vox accidit aures Val. Fl., res animum accidens Gell.; z dat.: imber ... accidens auribus L., maior auribus nostris accidebat clamor Plin. iun., animo accidit aliquid Ter., Lucr., quam res nova miraque menti accidat Lucr. kako nova in čudna se dozdeva ta misel, ne maioris multitudinis species accidere hostibus posse Hirt. da bi se sovražnikom število ne zdelo večje, ali: da bi večje število ne vzbudilo sovražnikove pozornosti, ne bodlo sovražnikov v oči; abs.: fama (repente) accidit L. se je razširil, unde (clamor) accidisset L. od kod prihaja, clamor accidens ab increscente pugna L. prihajajoč, unde ... terribilis accidebat sonus L. je bīl na ušesa.

2. (nenadoma) prijeti koga, napasti koga: quo improvisus gravior accideret S., quia de improviso acciderent, ... incolumes transeunt S.

3. pripasti (pripadati): cetera, quae huic generi accidunt Q.

4. iziti se, izteči (iztekati) se, tudi samo izteči: ut (recimo, da) omnia contra opinionem acciderent C., si secus (aliter) acciderit Ci. drugače = slabo, peius victoribus Sequanis quam Haeduis victis accidisse C., tudi: hoc sibi satis opportune Caesar accidisse arbitratus C.

5. pripetiti se, primeriti se, dogoditi (dogajati) se, zgoditi se, slučajno (nepričakovano) nastopiti (nastopati); večinoma o neprijetnih dogodkih: nihil mali accidisse Scipioni puto Ci., si gravius quid acciderit ali si quid gravius accidisset C. kaj hujšega = poraz, sin quid adversi accidisset N., accidit detrimentum, mors, periculum C.; redkeje o srečnih naključjih: secundas res accidisse eius operā N., quae prospere cesserunt, ea vi consilii acciderunt N., illud etiam accidit praeter optatum meum, sed valde ex voluntate Ci.; nedoločno: quidquid acciderit Ci. vsak dogodek, id quod accidit N. kar se je res zgodilo, quae vivo se acciderunt, futura praedixit N. dogodke svoje dobe, si quod tempus accidisset, quo ... Ci.; z dat. = primeriti se komu, pripetiti se komu, doleteti koga, zadevati koga: quae homini gravior poena accidere potuisset Ci., si quid gravius ei a Caesare accidisset C. ko bi Cezar ostreje postopal z njim; pogosto evfem., poseb. o smrti: si quid accidat Romanis C. = ko bi bili Rimljani premagani, si quid pupillo accidisset Ci., si quid mihi humanitus accidisset Ci. ko bi se mi bilo pripetilo kaj človeškega = ko bi bil umrl; tudi brez dat.: velletne Clazomenas in patriam, si quid accidisset, auferri Ci.; redko o veselem dogodku: supplicatio decreta est, quod ante id tempus accidit nulli C.; pogosto brezos. (včasih še s pristavkom casu): si ita accidisset Ci. ko bi se bilo tako primerilo; z dopolnilnimi stavki, uvedenimi navadno z ut (izražajočim posledico): an ... casu accidit, ut id, quod Romae audierat, primus nuntiaret? Ci., accidit, ut una nocte omnes Hermae ... deicerentur N., accidit casu, ut legati ... cenarent N.; redko s quod (označujočim dejstvo) ali z inf. (izražajočim zgolj pomisel): accidit incommode, quod eum nusquam vidisti Ci. ep., accidit fortuitum ..., quod ... morbo implicitus decessit Plin. iun., nec enim acciderat mihi opus esse Ci. ep.; še redkeje z ne: nihil autem est pro certe futurum, quod potest aliqua procuratione accidere, ne fiat Ci. — Od tod subst. pt. pr. accidēns -entis, n

1. slučajno, slučajnost, (nebistvena) zunanjost, slučajna, nebistvena okoliščina (naspr. substantia): personae cum suis accidentibus Q., causa, tempus, locus ... sunt rerum accidentia Q.; occ. = epitheton (adiectivum): Sen. ph., Q., Macr., Prisc.

2. slučaj, naključje: ex accidenti (accidentibus) Icti. o naključju; occ.
a) nesrečen primer, nesreča (naspr. prospera): Amm., accidentium meorum novitas Ps.-Q.
b) (= σύμπτωμα), zunanji znak bolezni, bolezenski simptom: Cael.

air² [ɛr] masculin izraz, videz, lice, zunanjost; podobnost; način; vedenje, ponašanje

il a grand air on imponira
avoir l'air de zdeti se, imeti videz
il a l'air d'une femme videti je kot ženska
ils ont l'air stupide videti so, zdijo se bedasti
il a bon, mauvais air videti je zdrav, nezdrav (slab)
quel air avez-vous? kakšni pa ste (videti)?
avoir un air de famille imeti neko podobnost
avoir un air de supériorité biti videti močnejši
avoir l'air comme il faut biti videti, izgledati spodoben
ne pas en avoir l'air ne dati spoznati
elle a l'air sérieux videti je resna
cela en a tout l'air vse je videti tako, vse kaže tako
de quoi as-tu l'air? kakšen pa si (videti)?
il a l'air de me détester zdi se, da me sovraži
n'avoir l'air de rien zdeti se nepomembno, brez vrednosti, netežavno (a v resnici je prav nasprotno!)
ces poires n'ont l'air de rien, mais elles sont excellentes te hruške niso videti nič posebnega, a so izvrstne
sans en avoir l'air, il fait beaucoup de travail ne da bi se to videlo, opravi on veliko dela
prendre un air sérieux zresniti se
prendre, se donner de grands airs bahati se, šopiriti se
répondre d'un air décidé odločno odgovoriti
il prend de grands airs avec nous visok je do nas

aire moški spol zrak, vzduh, veter, prepih; zunanjost, videz, izraz; poteze v obrazu; takt, arija, melodija, pesem; nadutost, domišljavost; domače kap

aire de familia družinska podobnost
aire popular ljudska pesem (popevka)
aire de taco predrznost
al aire libre na prostem, pod milim nebom
de buen aire dobre volje
con aire živahno
en el aire takoj
azotar el aire delati brez smisla
creerse de aire vse slepo verjeti
dar con aire kričati, udrihati
darle a uno aire biti zadet od srčne kapi
darle a uno el aire de a/c domnevati kaj
darse (ali darle) aire al alg. nekoliko podoben biti komu
dejar a uno en el aire oslepariti, prevarati koga
estar en el aire neodločen biti
estar con el pie en el aire biti v negotovosti; nameravati oditi
fabricar en el aire, hacer castillos de (ali en el) aire zidati gradove v oblake
guardarle (ali llevarle) el aire a alg. prilagoditi se komu, ukloniti se
hablar al aire gluhim ušesom (stenam) govoriti
hace aire hud veter piha, močno piha
hacer aire a alg. pahljati koga; v nadlego komu biti, nadlegovati
hender un cabello en el aire dlako cepiti
llevar el aire takt držati
el aire se lleva las palabras besed ni treba jemati resno
matarlas en el aire ničesar se ne strašiti
mudar (de) aire(s) klimo menjati; pobegniti
mudarse a cualquier aire biti zelo nestanoviten
múdase el aire razmere se spreminjajo
ofenderse del aire jeziti se zaradi vsake malenkosti (za prazen nič)
temerse del aire bati se vsake malenkosti
tener la cabeza llena de aire biti zelo domišljav
tomar el aire iti na svež zrak, iti na sprehod
tomarse del aire čutiti se takoj užaljenega
aires pl šege, navade, običaji, vedenje; klima; ozračje; domišljavost
andar por los aire biti neviden
beber los aire (por) koprneti (po)
darse aire de gran señor igrati velikega gospoda
tomar los aire iti na letovišče
¿qué aire le traen por acá? kaj vas je privedlo semkaj?

apparence [-rɑ̃s] féminin videz, zunanjost (izgled); dozdevnost, verjetnost; figuré sled, znak, sum

en apparence navidezno, na videz
malgré les apparences kljub videzu
selon toute apparence po vsej verjetnosti
il y a apparence zdi se, kaže na
sous une apparence de douceur il cache ... pod videzom miline skriva ...
se donner des apparences delati se (kot da)
garder, ménager, sauver les apparences varovati svoj ugled
on ne doit pas juger sur les apparences videz vara

apparēnza f

1. zunanjost:
uomo di bell'apparenza človek lepe zunanjosti

2. videz; fasada:
in apparenza na videz
salvare le apparenze varovati zunanji videz
fidarsi delle apparenze zaupati zunanjemu videzu
PREGOVORI: l'apparenza inganna preg. videz vara

appearance [əpíərəns] samostalnik
videz, zunanjost; pojava; prikazen; izdaja (knjige); (javen) nastop

as far as appearances go, to all appearance po vsem videzu
at first appearance na prvi pogled
to make one's appearance pojaviti se (pred sodiščem)
there's every appearance of vse kaže, da
to put in the appearance of courage delati se pogumnega
the actor made his first appearance igralec je prvič nastopil
appearances are deceptive videz vara, ni vse zlato, kar se sveti
to save (ali keep up) appearances ohraniti videz (npr. blagostanja)
to make a fine appearance biti lepega videza
for appearance's sake, for the sake of appearances (le) na videz

aspect [aspɛ] masculin videz, zunanjost, vnanje lice; pogled, prizor; vidik, stališče; vidni, zorni kot; aspekt; grammaire glagolski vid

sous tous les aspects z vseh vidikov, od vseh strani
à l'aspect de ob pogledu na, pred, ob, pri
à l'aspect du danger il a reculé pred nevarnostjo se je umaknil
à l'aspect de son enfant elle pâlit ko je videla svojega otroka, je prebledela
le rocher a l'aspect d'une femme skala je videti kot ženska, je podobna ženski
changer d'aspect spremeniti (svojo) zunanjost
donner l'aspect dati videz, zunanjost (de qe česa)
offrir un aspect pittoresque nuditi slikovit pogled
la chose prend un autre aspect stvar dobiva drug(ačen) videz, lice

āspectus (adspectus) -ūs, m (āspicere, adspicere)

I. act.

1. pogled: primo aspectu Ci., V., uno aspectu intueri potestis eos Ci., pudore aspectum hominum lucemque vitare Ci., carere aspectu civium Ci., situs Syracusarum praeclarus ad aspectum Ci. prekrasno videti, terribilis aspectu Ci. strašen videti, in cotidiano populi aspectu positus Ci., gravari aspectum civium T.

2. pren.
a) pogled, oči: asp. trux Pac. fr., oculis et aspectu (ἕν διὰ δυοῖν) rem denuntiare Ci., natura lubricos oculos fecit et mobiles, ut... aspectum, quo vellent, facile converterent Ci., referunt aspectum in curiam Ci., aspectu acri uti Corn., me... a suis terret aspectibus Ap., et verbis et actibus et aspectu terrori omnibus... fuit Lact.
b) izgled, obzorje: orbes, qui... aspectum nostrum definiunt Ci., nam (urbs Syracusae) portus habet prope in aedificatione aspectuque urbis inclusos Ci., Rhenum... esse in aspectu T. se vidi; sub uno aspectu poni Q. Ci. z enega vidika biti opazovan (opazovati se).

3. met. vidna moč, vid: Corn., oculorum Enn. ap. Ci., omnia, quae sub aspectum cadunt Ci. ali omnes res, quae sub aspectum veniunt Ci. ves vidni svet, caelum ita aptum est, ut sub aspectum et tactum cadat Ci. da je vidno in čutno, amittere aspectum Ci. oslepeti.

II. pass. (z objektnim gen.)

1. prihajanje na vidno, prikaz česa: statuae Ci., me dicere parantem horum aspectus repressit Ci., eius aspectus nobis seditiones adferebat Ci., ipso aspectu alicui inicere admirationem sui N., beluarum, funditorum, regis asp. Cu., molliorum siderum adspectus Plin. vzhod.

2. met. videz, izgled, zunanjost, lice: ora vobis eorum ponite ante oculos, incessum, aspectum, voltum Ci., versatur mihi ante oculos aspectus Cethegi Ci., auctionis miserabilis aspectus Ci., taeterrimum aspectu Ci. kaj grdo videti, horridiores (ali horridiore) sunt in pugna aspectu C., aspectu venenato Corn., Sagana et Canidia horrendae aspectu H., apes horridae aspectu Plin., aspectu carbunculi nigrioris Plin. barve, Oceanus cruento aspectu T., aspectus et habitus oris non inurbanus Q.

Opomba: Star. gen. sg. āspectī (iz prvotne genitivove oblike aspectuis, po odpahnjenem s = aspectui' in od tod aspecti): Acc. ap. Non., Prisc.; dat. sg. āspectū (kontr. iz āspectuī): V.

aspētto¹ m

1. pogled:
a primo aspetto na prvi pogled

2. videz, zunanjost:
essere di gradevole aspetto biti prijetne zunanjosti

3. vidik, aspekt:
i diversi aspetti di uno stesso problema različni aspekti istega problema

4. jezik aspekt, glagolski vid

5. astr. aspekt, lega planeta (glede na drug planet):
pianeta in buon aspetto planet v ugodni legi

Äußere, das, zunanjost, videz, podoba; zunanjščina; Philosophie vnanjost

barniz (množina: -ces) moški spol firnež, lak; glazura (porcelana); (tekoča) šminka; tiskarsko črnilo; površno znanje; plesk, zunanjost

barniz al aceite oljnati lak
barniz brillante, barniz de lustre loščilni lak
barniz para madera (metal) lak za les (kovine)

buccia f (pl. -ce)

1. lupina, luščina, olupek:
la buccia della mela, della patata jabolčni, krompirjev olupek
la buccia della noce orehova luščina

2. skorja:
la buccia del formaggio, del pane sirova, kruhova skorja
rivedere le bucce pren. poiskati in popraviti napake

3. (človeška) koža:
avere la buccia dura imeti trdo kožo
lasciarci, rimetterci la buccia umreti, plačati s kožo

4. lupina, zunanjost, površina (tudi pren.)