Franja

zûb m, mest. u zúbu, mn. zûbi rod. zúbā
1. zob: zub mliječnjak, sjekutić, kutnjak; klimav zub; šupalj zub; zub mudrosti; dobiti, pokazati -e; izvaditi zub; jezik za -e
2. imati zub na koga imeti koga na piki; uzeti koga na zub vzeti koga na piko; škripnuti -ima zaškripati z zobmi, razjeziti se; sabiti, satjerati komu -e u grlo pretepsti, premlatiti koga (predvsem po obrazu, po glavi); oko za oko, zub za zub

zûb ž dial. živina: oni gone krupnu zub na pašu

зуб m zob pl.
зубы zobje v ustih;
зубья zobje na orodju;
положить зубы на полку stradati;
это мне не по зубам to je zame pretrd oreh;
в зубах навязло zagabilo se mi je;
он на этом зубы съел to dobro pozna iz dolgoletne skušnje; na tem si je polomil zobe;
глядеть в зубы кому (lj.) biti obziren do koga;
вырвать из зубов mukoma doseči;
точить зубы на кого jeziti se na koga, prežati na koga;
точить зубы на что prizadevati si zajeti kaj;
ни в з. толкнуть pojma ne imeti o čem;
зуб на зуб не попадает zobje šklepetajo od mraza;
зубы чесать žlobudrati;
он с ним з. за з. v ničemer mu ne popusti;
вставной з. umetni zob;
коренной з. kočnik;
глазной з. podočnik

зуб -а ч., zób -a m.

• корінни́й зуб kóčnik

obrtàčev zȗb m zob drugega vratnega vretenca

čekàn -ana m
1. kljova, koljač, zub derač, očnjak, pasjak: čekan divjega prašiča
2. ekspr. zub: zapri usta in skrij -e

zób -a m, dva -a, mn. zobje zob ili zobovi -ov zobem zobe v zobeh z zobmi
1. zub: mlečni zob
mliječnjak, mlečnjak; modrostni zob
umnjak (mn. umnjaci); prvi, stalni zobje; dobivati zobe
dobijati zube; izgubljati zobe
gubiti zube; čistiti, puliti zobe
čistiti, vaditi zube; otrok dobiva zobe
djetetu niču zubi; dobiti jo po zobeh
dobiti po zubima, po njušci; dobiti kaj za pod zobe
dobiti što da se pojede; dati ga na zob
gucnuti koju kapljicu; komu na zobe gledati
brojiti kome zalogaje; v zobe se dati ljudem
učiniti sebe predmetom ogovaranja; priti ljudem v zobe
postati predmet ogovaranja; kazati zobe
odupirati se; vleči, vlačiti koga čez zobe
ogovarati koga; ima dolge zobe
rastu mu zazubice; jezik za zobe
jezik za zube
2. zubac, zub: zob pri kolesu, žagi, na grabljah
3. pasji zob bot. pasji zub, Erytheonium
4. babji zob litica iznad Bledskog jezera

zób -a m., зуб -а ч.; зубе́ць -бця́ ч.

deráč m zub derač, raskidač

grbáč m prvi kutnjak, molarni zub kod zvijeri, kod zvjerova

kóčnik -a m., корінни́й зуб -но́го -а ч.

króna ž (srvnj. krône < lat. corona)
1. kruna: položiti, posaditi -o na glavo
metnuti krunu na glavu; nositi -o; zlata, kraljevska, cesarska, carska krona
2. kruna, vladalac, dvor: svetovalci -e
3. kraljevina, monarhija: ozemlje angleške -e
4. kruna, najviši stepen: krona stvarstva je človek
5. krošnja: krona cvetoče lipe
6. kruna, novčana jedinica: češka, švedska, danska krona
7. kruna, dio, deo zuba, košuljica od zlata koja se stavlja na zub
8. vijenac (ven-): trnova krona

lomílec -lca (uc i lc) m
1. onaj koji što lomi, radnik u kamenolomu
2. drobilica kamena
3. derač, razdirač, zub kod zvjerova

mléčnik m
1. v. mlečnež
2. mliječnjak (mleč-), prvi zub
3. mliječnjak, mužjak ribe koji ima mliječ, mliječac (mleč-)
4. sud, krčag, ibrik za mlijeko
5. krvavi mlečnik bot. rosopas, rusa, Chelidonium majus

mléčnjak m
1. v. mlečnež
2. mliječnjak (mleč-), prvi zub

modróstnik m zastavnjak, umnjak, zub mudrosti

molár -ja m (lat. molaris) kutnjak, kutnji zub

pásjak m
1. pasjak, zub očnjak
2. pasjak, pasja nečist
3. pasja kućica, štenara

prijémati -am i -mljem
1. hvatati: prijemati kaj z roko
hvatati što rukom: prijemati s kleščami, z rokavicami; riba prijema
2. ščepati: prijemati koga za roko
3. mašati se: prijemati za orožje
mašati se za oružje
4. laćati se, prihvaćati se, prihvatati se: prijemati za delo
5. zahvaćati, zahvatati, hvatati jedan u drugi zub: zobje na kolesu dobro prijemajo; spanec me prijemlje
hvata me san
6. hvatati korijena, korena, primati se: sadike se prijemajo; cepi se prijemajo; rja se prijema železa
rđa se hvata gvožđa
7. oštro postupati prema komu: ostro prijemati koga

strúpnik m otrovni zub, otrovnjak