Franja

zrelost [é] ženski spol (-i …)

1. agronomija in vrtnarstvo die Reife (drevesna Erntereife, Baumreife, Pflückreife, mlečna Milchreife, polna Vollreife, polovična Halbreife, užitna [Genußreife] Genussreife, vina [Faßreife] Fassreife)

2. biologija, medicina die Reife (prezgodnja Frühreife, spolna Geschlechtsreife, za visokošolski studij Hochschulreife, za vstop v šolo Schulreife)

3. etnološko: die Mannbarkeit
obredi zrelosti Mannbarkeitsriten množina

4. pravo die Mündigkeit
zrelost za zakon pravo die Ehemündigkeit
pripoznati zrelost za zakon pravo komu (jemanden) als ehemündig erklären
|
stopnja zrelosti der Reifegrad

zrȅlōst ž (ijek., ek.) zrelost: ispit -i

zrélost ripeness; maturity

prezgodnja zrélost precociousness
dovesti do zrélosti to ripen, to ripe

zrélost maturité ženski spol

spolna zrelost maturité sexuelle, puberté ženski spol, nubilité ženski spol
zgodnja zrelost précocité ženski spol

zrélost (-i) f maturità:
fant kaže veliko zrelost il ragazzo mostra grande maturità
prezgodnja zrelost otroka maturità precoce del bambino
duševna, umska zrelost maturità spirituale, intellettuale

zrélost ž zrelost: prezgodnja zrelost
prerana zrelost

zrélost madurez f (tudi fig) ; (sadja tudi) sazón f

spolna zrelost pubertad f

zrélost -i ž., зрі́лість -лості ж., спі́лість -лості ж., сти́глість -лості ж.

zrélost -i ž
1. maturitate; coacere
2. maturitate

polna zrelost ženski spol die Vollreife

spolna zrelost ženski spol die Geschlechtsreife

adulthood [ǽdʌlthud] samostalnik
zrelost, odraslost, polnoletnost

Faßreife, Fassreife, die, zrelost

frūx, frūgis, f, nom. sg. le redek (fruī; frūx torej pravzaprav = „porabna stvar“)

1. sad, poljski pridelek, poljščina; v pl.: Sen. ph., Q., Gell. idr. terrae fruges Ci., ad Athenienses Ceres dicitur fruges adtulisse Ci., ubertas frugum et fructuum Ci. poljskih pridelkov in drevesnih sadežev, vini et olei decumas et minutarum frugum Ci. zrnja, terra feta frugibus (žita) et vario leguminum genere (raznovrstnega sočivja) Ci. (prim.: frugum sunt duo genera, frumenta, ut triticum, hordeum, et legumina, ut faba, cicer Plin.), ager frugum fertilis S., fertilis frugum … tellus H., natura frugum Plin., frugum inopia Suet.; meton.: medicatis frugibus offa V. kepa iz čarodejnih zelišč, imponi (sibi) videt (taurus) fruges O. moka, daritvena moka. Redkeje v sg.: ut non omnem frugem … in omni agro reperire possis Ci., si … placaris … hornā fruge larīs H., sine fruge tellus O., mensae tostae frugis egentes O. brez kruha, spicea frux Aus.

2. (drevesni) sad, sadje, sad ali plod sploh: lentiscus ter fruges fundens Ci. poet., quercus et ilex fruge pecus (prasce) iuvat H., arbor curvetur frugibus Col. poet.

3. metaf.
a) sad, dozorelost, zrelost, korist, uspeh: quantae fruges industriae sunt futurae Ci., (carmina) expertia frugis H. brez nravne koristi, brez jedra, bonam frugem libertatis ferre L., ad frugem perducere Q., ingeniorum praecox genus non temere pervenit ad frugem Q. ne dozori, ne (ob)rodi sadu, inseris aures fruge Cleantheā Pers. s Kleantovim sadom = s Kleantovim naukom.
b) porabnost, sposobnost, koristnost, nravna sposobnost, poboljšanje, vrlost, vrlina: animum ad frugam applicare Pl., aliquem ad frugem compellere Pl. spametovati koga, aliquem ad frugem conrigere Pl. spreobrniti k dostojnemu življenju, multos audivi se ad bonam frugem recepisse Ci. da so se spreobrnili k poštenemu življenju, da so se spametovali, frugem tuam periclitabor Ap., multa alia ad bonam frugem ducentia Gell. mnoga druga napotila k pravi kreposti, veteres nequam dixere hominem nihili neque rei neque frugis bonae Gell., evadere ad bonam frugem Lact., deviare a fruge bona Amm. Od tod dat. finalis frugī ali bonae frūgī (frūgī bonae).

4.
a) (o osebah) sposoben, dober, prida, priden, pošten, vrl, redoljuben, pameten, zmeren: lena, quae frugi esse vult Pl., benignusne an bonae frugi sies Pl., bonus vir numquam est neque frugi bonae Pl., nec probus est nec frugi bonae Pl. niti pošten niti vrl, si frugi est Pl. če svoje delo dobro opravi, frugi es Ter., qui sit frugi Ci., permodestus ac bonae frugi Ci., frugi factus est ille Ci., sum bonus et frugi H. Ker lat. nima pt. pr. glag. esse, se ta dat. samostalniku neposredno prideva (kakor npr. v sl. „prida učenec“, „zanič pero“): homo frugi Ter., Q., Suet. idr. dober človek, pošten človek, poštenjak, dobra duša, poštena duša: Diodorus, homo fr. Ci., fr. servus Ci., amicus fr., fr. parens Amm., vir fr. Aus.; z gen.: multarum rerum frugi vir Fr. Frūgī Poštenjak, Vrli, priimek L. Kalpurnija Pizona (gl. Calpurnius).
b) (o stvareh) skromen, zmeren, skromno opremljen: victus Q., ientacula Mart., atrium, cena Plin. iun.

Opomba: Komp. frūgālior -ius, superl. frūgālissimus 3, adv. frūgāliter (od adj. frūgālis -e). — Nom. sg. frūx (star. = dat. frūgī): Aus., homofrux (= homo frugi) Enn.

Gereiftheit, die, zrelost

granazón ženski spol zrnjenje žita; dozorevanje; zrelost

madurez ženski spol zrelost

Mannbarkeit, die, zrelost, doraslost

maturità f

1. zrelost (tudi pren.):
venire a maturità dozoreti
maturità degli anni zrela leta
il ragazzo mostra grande maturità fant kaže veliko zrelost

2. pren. izpolnitev, popolnost

3. šol. matura:
conseguire la maturità classica, scientifica maturirati na klasični, realni gimnaziji
esame di maturità matura, zrelostni izpit

mātūritās -ātis, f (mātūrus)

1. dozorevanje, dozorelost, zrelost, godnost (sadov): frugum Ci., frumentorum C., frumenta non multum a maturitate absunt C., festinata maturitas Q. pospešena = prezgodnja dozorelost.

2. zrelost = pravšn(j)a (primerna, ustrezna) fizična kakovost, dovršenost, popolnost: partūs Plin., muriae Col. primeren razsol, sucum ad maturitatem perducere Plin., ad maturitatem (per)venire ali maturitatem adipisci Plin.; occ. zrelost let, starosti, zrela leta: aetatis, indeflexa m. Plin. iun.

3. metaf.
a) duševna zrelost (dozorelost), goden (dozorel) (raz)um, dovršenost, izkušenost: senectutis Ci., aetatis ad prudentiam Ci., maturitatem Galli criminando T., m. Crassi T. dozorelo (dovršeno) govorništvo, veteris imperatoris Vell., virtutis Ci. ali orationis Ci., Q. dovršenost, incitationem eius non maturitate vel consiliis mitigabat Amm.; occ. dozorelost, pravi čas: sed eius rei maturitas nequedum venit et tamen iam appropinquat Ci., luna adfert maturitates gignendi Ci., maturitates temporum Ci. redni nastop (tek) letnih časov.
b) skorajšnji, hitri nastop, hitra (urna) izvršitev: precari maturitatem poenae Suet., beneficio (dovoljenje) Caesaris praestare maturitatem Front.
c) dozorelost = dopolnjen (popoln) razvoj, popolnost, dovršitev, višek, vrh: tamquam in arborum bacis terraeque fructibus maturitate tempestivā (sc. esse aliquid) quasi vietum et caducum Ci., omnium scelerum ac veteris furoris et audaciae maturitas in nostri consulatus tempus erupit Ci., maturitas temporum L. = nastop stiske, hudih časov.