Franja

zrélo adv. maturamente; assennatamente

mātūrefaciō -ere (mātūrus in facere) narediti (delati) kaj zrelo, zoríti: Th. Prisc.

mûrement [mürmɑ̃] adverbe zrelo; premišljeno

réfléchir mûrement à quelque chose dobro si kaj premisliti

ripely [ráipli] prislov
zrelo; kot treba; temeljito

ìvanjača ž ob kresu zrelo jabolko

peser [pəze] verbe transitif tehtati, odtehtati, pretehtati; figuré primerjati; zrelo premisliti; verbe intransitif biti težak, tehtati, imeti težo; figuré težiti, tiščati, pritiskati (sur na); presedati; poudariti (sur quelque chose kaj); dati poudarek

peser sur, les bras de quelqu'un (figuré) biti komu v nadlego
peser sur la conscience težiti vest
peser sur le cœur à quelqu'un težiti, žalostiti, žaliti koga
peser sur l'estomac težiti želodec
peser ses mots (pre)tehtati svoje besede
peser le pour et le contre pretehtati, kaj govori za in kaj proti
peser le poids (politique) imeti potreben vpliv
le temps me pèse čakanje mi je težko
cette oisiveté commence à me peser to brezdelje mi začenja presedati

pètrovača ž, pètrōvka ž ob Petrovem zrelo sadje

printable [príntəbl] pridevnik
zrelo za tisk; ki je vredno tiskati

ripe² [ráip] neprehodni glagol
poetično (do)zoréti, postati zrel
prehodni glagol
napraviti zrelo, zoriti, privesti do zorenja (dozoritve), do zrelosti

ripen [ráipən] neprehodni glagol
(do)zoreti, postati zrel; razviti se (into v)
prehodni glagol
(do)zoriti, napraviti zrelo, pustiti zoreti; dovesti do zorenja, do dozoritve, do zrelosti

ùdadbenica ž
1. za možitev zrelo dekle
2. dial. vezena nevestina poročna srajca

udàvača ž za možitev zrelo dekle

vȉdōvka ž ob Vidovem zrelo jabolko

colōrō -āre -āvī -ātum (color)

1. (po)barvati, (po)šariti: corpora Ci., lignum sinopide Plin., nubes coloratur Sen. ph.; occ. rjaveti, porjaveti, zarjaveti, (po)temneti: Tert., cum in sole ambulem, … fieri naturā tamen, ut colorer Ci., qui in solem venit, colorabitur Sen. ph., quos Aurora suis rubra colorat equis Pr., colorat aequora Nilus Cat.

2. pren. barvo da(ja)ti čemu: haec (philosophia) si animum non coloravit, sed infecit Sen. ph., qui magisterio quodam … colorat mores adulescentium Ambr.; poseb.
a) besedam, govoru da(ja)ti barvo (barvitost), značaj, refl. in pass. barvo (barvitost, značaj) dobi(va)ti: ipsa (eloquentia) se postea colorat et roborat Ci., sentio illorum (librorum) tactu orationem meam quasi colorari Ci., urbanitate quadam quasi colorata oratio Ci.
b) lepšati, zakrivati: libidinosam liberalitatem debiti nomine Val. Max., inepta sua vultu serio Prud. — Od tod adj. pt. pf. colōrātus 3, adv. -ē

1. pobarvan, barvast, šarast, pester, pisan: arcus ex nubibus efficitur quodammodo coloratis Ci., coloratum Tithoni coniuge caelum subrubet O., uvae c. Col., pira c. Plin.; pesn.: coloratae comae (Cereris) O. porumenelo = zrelo žito; kot adv. olepševalno, lepšajoč(e), zakrivajoč(e): colorate patrocinium adferre Ps.-Q.; pren. lepotičen (-ena -eno) = ki le videzu služi: quae scribis, … non sunt ficta nec colorata Sen. ph., c. declamatio Ps.-Q.

2. (poseb. o polti) rdečkasto rjav, rdeč, temno obarvan, rus, zagorel, ožgan: Indi V., Seres O., Etrusci Mart., Silurum colorati voltus T., corpora Q. ali valentes Sen. ph. zdrave (sveže) barve (gen. sg.), si plenior aliquis … et coloratior factus est Cels., sol colorat; non utique, qui est coloratus, a sole est Q., coloratiora hominum, ut ex via, corpora Front.; pren.: virtus pulverulenta, colorata Sen. ph. krepka in zdrava.

coquō (st.lat. quoquō) -ere, coxī, coctum (iz quequō za *pequō; prim. gr.πέσσω kuham, prebavljam, πεπτός kuhan, lat. coctiō, coctor, coquus, culīna, popa, popīna; sem spadajo tudi izpos. iz lat. coquere v nem. kochen, v sl. kuhati)

1. (s)kuhati, (z)variti, (s)peči, jed (zdravilo, strup) pripraviti (pripravljati); abs.: ire coctum Pl., coquendo sit faxo et molendo Ter., difficilis in coquendo cyma Plin., vas ad coquendum Dig.; z zunanjim obj.: is, qui illa coxerat Ci., c. cibum Varr., Lucr., cochleam ali cochleas Cels., Varr., humana exta, pavonem H., ova columbina Cels., dulce dedit tostā quod coxerat ante polentā (iz ječmenove moke) O.; v pass.: cibus coctus S., cibaria cocta N., L. močnik; s proleptičnim obj.: c. cenam Ca. et Caelius ap. Gell., Pl., cotidie sic ei cena (hrana) coquebatur, ut … N., c. panem Varr. ap. Non., Plin., Icti., medicamenta, venena L., ius H., liba in subito cocta foco O. Od tod subst. pt. pf.
a) coctum -ī, n in pl. cocta -ōrum, n skuha, kuhovina, (s)kuhane jedi: quid tu … curas, utrum crudum an coctum ego edim Pl., cocta vendere Suet.
b) cocta -ae, f kuhana pijača, prevretek, zvarek: niveae custodia coctae Mart.

2. coquī = vreti, kipeti (zaradi vročine): iam non solum ardet unda, sed coquitur Sid.

3. (človeka) na železni mreži peči, pražiti: Lact.

4. occ.
a) kuhati = žgati, (o)paliti, (s)topiti, sušiti, presušiti, posušiti, izsušiti (izsuševati): calcem Ca., Vitr., Dig., carbones Ca., Dig., laterculos Ca., laterem Mart., coctus later Vitr., Iust. žgani kamen, opeka, agger coctus Pr. iz žganih kamnov, iz opeke, fidelia cocta Pers., murrhea in Parthis pocula cocta focis Pr., robur coctum V. na ognju sušen čvrsti les, ligna cocta Ulp. (Dig.) izsušen les (ki se ne dimi) = ligna acapna Mart.), coctus pulvis Stat., coquere aera fornacibus Lucan. ali aurum cum plumbo Plin. (s)topiti, rastra et sarcula Iuv. kovati, locus is melior, quem non coquit sol Varr., glaebasque … coquat maturis solibus aestas V., cava flumina … radii tepefacta coquebant V., vidi ego … rosaria Paesti sub matutino cocta iacere Noto Pr., coquiturque vaporibus aër Val. Fl.
b) (do)zoriti, (do)goditi, v pass. zoreti, dozore(va)ti, kuhati se: eas (arbores) … sol et luna coquunt Varr., cum frumentum aestas et debita maturitas coxit Sen. ph., c. messem Mart., vinum prius quam coctumst pendet putidum Pl., mitis in apricis coquitur vindemia saxis V., poma matura et cocta Ci. zrelo in godno, (fructus fici) solibus coctus Plin.
c) zaužite jedi v želodcu prekuha(va)ti, razkrojiti (razkrajati), raztvoriti (raztvarjati), prebaviti (prebavljati): Lact., ut … omnia cocta atque confecta in reliquum corpus dividantur Ci., cibi … , qui potius difficulter coquuntur quam facile vitiantur Cels., ut balineae ardentes, quibus persuasere in corporibus cibos coqui Plin.; od tod šalj.: at vos praesentes, Austri, coquite horum obsonia! H. storite, da segnijejo.

5. pren.
a) kaj „kuhati“, „zakuha(va)ti“ = naklepati, snovati, izmisliti (izmišljati) si: quidquid est, … bene coctum dabit Pl., bene cocto, condito, sermone bono Luc. ap. Ci. ep., inpotentibus instructi consiliis, quae secreto ab aliis coquebant L., principes occulte Romanum coquebant bellum L., c. iras cum fraude, Latio extrema coepta Sil., trucem invidiam Stat.
b) vznemiriti (vznemirjati), stiskati, težiti, ujedati, mučiti, trapiti: egomet me coquo Pl., quae cura nunc te coquit Enn. ap. Ci. te tare, quam (Amatam) … femineae ardentem curaeque iraeque coquebant V., quos ira metusque coquebat Sil., nec oratorem macerat et coquit (sollicitudo) Q. — Od tod adj. pt. pf. v komp. z gen.: hodie iuris coctiores non sunt, quam qui lites creant Pl. bolj premeteni v pravu.

falce f srp; kosa:
falce fienaia kosa
il grano è alla falce žito je zrelo za žetev
mettere la falce all'altrui messe pog. vtikati se v tuje stvari
falce di luna lunin srp

fatto¹ agg.

1. narejen, oblikovan, izdelan:
persona ben fatta postavna oseba
come Dio l'ha fatto gol, nag
è fatto così takšen je
com'è fatto? kakšen je?, kakšen je videti?
fatto di carne ed ossa iz mesa in kosti

2. zrel:
frutti fatti zreli plodovi
uomo fatto zrel človek
ragazza fatta zrelo, godno dekle
a giorno fatto, a notte fatta pren. ko je že dan, ko je že noč; pozno podnevi, ponoči

3. opravljen, izvršen, storjen:
ben fatto! odlično!
a conti fatti pren. končno, navsezadnje
è fatta ni pomoči; kar je, je
detto fatto rečeno, storjeno
è presto fatto takoj

4. primeren:
essere, non essere fatto per qcs., per qcn. biti, ne biti primeren za kaj, za koga
fatto apposta per qcs. kot nalašč za nekaj

fruta ženski spol drevesni sadež, sadje, sadje kot poobedek; sad, plod, posledica; Čile lubenica; Argentina marelica

fruta del cercado ajeno tuja dobrina, ki vzbuja zavist
fruta de hueso koščičasto sadje
fruta madura, fruta en sazón zrelo sadje
fruta prohibida prepovedan sadež
fruta de sartén pecivo
fruta seca posušeno sadje; rozine
fruta del tiempo sveže (sezonsko) sadje
frutas de cáscara sočivje
frutas confitadas vkuhano sadje
frutas escarchadas, fruta azucaradas kandirano sadje
frutas meridionales, frutas del Sur južno sadje
frutas de sobremesa, frutas de postre namizno sadje

grozdje samostalnik
(sadje) ▸ szőlőPovezane iztočnice: belo grozdje, namizno grozdje, rdeče grozdje, črno grozdje

jȁbuka ž
1. jablana: jabuka divljaka lesnika: jabuka petrovača ob petrovem zrelo jabolko; jabuka ranka zgodnje, rano jabolko
2. jabolko
3. darilo: primati -e
4. snubitev, zaroka: spremite sve što treba za -u i svadbu
5. ekspr. draga oseba: aoj lane, jabuko sa grane!; Nidžo, jabuko moja, jesi li mi živ?
6. anat. adamovo jabolko
7. jabolko, bunka na koncu držaja, rapirja, pištole
8. jabuka ne pade daleko od stabla; jabuka razdora, spoznaje ili saznanja; zabranjena jabuka, zagristi u kiselu -u