Franja

zráščen (-a -o) adj. concresciuto; integrato

zráščen -a -o srastao -sla

accrete [ækrí:t]

1. prehodni glagol & neprehodni glagol
(skupaj) zrasti

2. pridevnik
botanika zraščen

coadunate [kouǽdjunit] pridevnik
fizika, botanika združen, zraščen

confluent [kɔ́nfluənt]

1. samostalnik
pritok

2. pridevnik
biologija ki zrašča, zrastel, zraščen
medicina zlit (mozolji)

imperforé, e [-re] adjectif, médecine nepredrt, neodprt, zraščen

soudé, e [sude] adjectif, médecine zraščen, zaraščen

srášten -a -o zraščen, zaraščen

tangly [tǽŋgli] pridevnik
zapleten, zmešan; zraščen; pokrit z morskimi algami

obligātiō -ōnis, f (obligāre)

1. vezanje, od tod metaf. kot jur. t.t. obveza, obveznost, zavezanost, poroštvo: pecuniae obligatio Ci. ep., obligationes ex contractu aut re contrahuntur aut verbis aut consensu G., obligationis tamen onere praetoris auxilio non levabitur Dig.

2. „zvezanost“, zraščenje jezika: cui nomen Battus propter linguae obligationem fuit Iust. ker je imel zraščen jezik; od tod metaf. kot jur. t.t.
a) dolžniško, terjatveno razmerje med upnikom in dolžnikom: Icti.
b) zastavna pravica, zastava: Icti.