Franja

zob|ec [ó] moški spol (-ca …) der Zahn (lesen Holzzahn, zatični Stiftzahn), na blagu, papirju: die Zacke, die Zähnung; tehnika die Nocke, der Stift
sistem zobcev die Zähnung
rastlinstvo, botanika die Zacke; živalstvo, zoologija der Zahn (strgalni/roževinasti Raspelzahn); pri zadrgi: die Krampe
s petimi zobci fünfzähnig

zóbec (vilic, vil) prong; (žage, glavnika) tooth; (rogovja) tine; (zareza) dent

zóbec dent moški spol , languette ženski spol , pointe ženski spol

zóbec (-bca) m

1. dem. od zob dentello:
zobci znamke dentellatura del francobollo

2. bot. lobo

zóbec -bca m
1. zubić
2. zubac: zobec na grabljah, na kolesu, na žagi
3. zarez na peru ključa

strgalni zobec moški spol živalstvo, zoologija der Raspelzahn

beard¹ [biəd] samostalnik
brada; osina, resa; zobec; škrbina (na nožu); škrge (ostrige)

to laugh in one's beard v pest se smejati
to speak in one's beard zase mrmrati
to laugh at s.o.'s beard smejati se komu v brk, skušati koga naplahtati
to pluck (ali take) by the beard odločno napasti

cog¹ [kɔg] samostalnik
tehnično zobec; vrsta ribiške ladje; sleparstvo

to slip a cog narediti napako

dent [dent]

1. samostalnik
zobec, zareza, udrtina; guba

2. prehodni glagol
zarez(ov)ati

dentēllo m

1. pomanjš. od ➞ dente zobek

2. arhit. zobec

dentil [déntil] samostalnik
arhitektura zobec

griffa f

1. kavelj, kaveljček, zobec

2. dereza

jag¹ [džæg]

1. samostalnik
zareza, vrez, zobec, skalni rogelj, škrba
škotsko vbod z nožem

2. prehodni glagol
narezati, zarezati, nazobčati

Krampe, die, Technik skoba; beim [Reißverschluß] Reißverschluss: zobec

Nocke, die, (-, -n) Nocken, der, (-s, -)

1. Technik zareza, utor

2. nastavek, nos, breg, zobec

3. odmikalo, odmikač

pèro -a s, mn. pèra pérā
1. pero: guščje, paunovo pero; nojevo pero; pisati -om i mastilom; pisaće pero; pero za crtanje risalno pero; imati oštro pero; govoriti, kazivati komu što u pero narekovati komu, kaj; junak na -u peresni junak; baciti pero u trnje nehati pisati; biti jak na -u biti dober pisatelj, dober stilist; vladati dobro -om spretno sukati pero; prihvatiti se -a lotiti se, peresa, pisanja; oštriti pero na koga pripravljati se na pismeni napad na koga; uzeti pero u ruke začeti pisati
2. vzmet, pero: elastično pero puklo je pero u satu
3. list, pero: pero od kupusa; kukuruz jedrao je upijajući svojim -ima sunce
4. plavut: pero u ribe
5. brada: pero od ključa
6. vogal rute, robca: sveza kaparu u pero svoje marame; obrisa znoj s čela -om šala
7. lemeževa konica
8. rogelj, zobec, greben na buzdovanu

Stift¹, der, (-/e/s, -e)

1. zatič; čepek, čep; in der Glaserei: žebljiček, zatik; (Abtaststift) igla; in Uhren: trn; bei Drehmaschinen: zobec; Biologie nastavek; bei Zähnen: sidro

2. (Bleistift) svinčnik, barvnik

3. risalni žebljiček

4. vajenček

Zacke, die, (-, -n) konica; bei Kämmen, Sägeblättern, Eggen, Rechen: zob; bei Kronen, Gabeln: rogelj; bei Sternen: krak; bei Geweihen: parožek, odrastek; Pflanzenkunde bei Blättern: zobec

Zahn, der, (-/e/s, Zähne) zob; Technik zob, zobec; bei Briefmarken: zobec; einen Zahn ziehen izpuliti zob; figurativ jemandem den Zahn ziehen vzeti iluzije; figurativ der Zahn der Zeit zob časa; figurativ lange Zähne machen z odporom jesti; die Zähne zusammenbeißen figurativ stisniti zobe; die Zähne zeigen figurativ pokazati zobe; figurativ einen Zahn draufhaben drveti (z avtom); einen Zahn zulegen povečati tempo; sich an etwas einen Zahn ausbeißen zlomiti si zob; sich die Zähne ausbeißen figurativ polomiti si zobe; jemandem an den Zahn fühlen figurativ otipati/potipati (koga); bis an die Zähne do zob; durch die Zähne ziehen figurativ vlačiti po zobeh; mit den Zähnen klappern šklepetati z zobmi; etwas mit Zähnen und Klauen verteidigen braniti s kremplji in zobmi; zwischen den Zähnen skozi zobe

zùbac zùpca m, zúbac zúpca m
1. zob, zobec: zubac na češlju, na testeri, na pili, na grabuljama, na točku
2. dial. špica, naperek: zubac točka