Franja

Zadetki iskanja

  • zobat (-a, -o) zahnig; gezahnt; Zahn- (letev die Zahnstange, gred die Zahnwelle, prepelica živalstvo, zoologija die Zahnwachtel, železnica die Zahnradbahn, venec der Zahnkranz, gonilo das Zahngetriebe)
  • zobát toothed; cogged; botanika dentate

    zobáto kolo cogwheel, gear wheel, (pri biciklu) sprocket wheel
  • zobát denté, dentelé, garni (ali muni, armé) de pointes
  • zobát dentado (tudi teh)
  • zobàt (-a -o) adj. dentuto; dentato:
    zobata skala dente
    strojn. zobati drog asta dentata, dentiera
    zobata veriga cremagliera
    zobato kolo ruota dentata
    zobata železnica ferrovia a cremagliera
    zool. zobati kiti odontoceti (Odontocetae)
    med. fenomen zobatega kolesa fenomeno della ruota dentata (nel Parkinson)
  • zobàt -ata -o
    1. zubat, sa velikim zubima: -a žival
    2. zupčast: -o kolo
    zupčanik
  • zobàt prid., зуба́тий прикм.
  • zobàt -áta -o prid.
    1. cu dinţi
    2. dinţat
  • cogged [kɔgd] pridevnik
    zobat, zobčast, ozobljen
  • dentado zobat, zobčast, nazobčan
  • dentato agg. zobat; zobčast; nazobčan:
    ruota dentata strojn. zobato kolo, zobnik
    foglia dentata nazobčan list
  • dentātus 3 (dēns)

    1. zobat, ki ima močne zobe: si male dentata (puella) est O. če ima slabe zobe, Aegle Mart.; kot vzdevek ljudem, ki so se rodili z zobmi, npr. M. Curius Dentātus Manij Kurij Dentat: Plin., Gell.; occ. zobat = zgrabljiv: d. bestiae Ulp. (Dig.), Amm. (o zvereh, ki so jih uporabljali pri bojih v amfiteatru); šalj. = grizljiv, ujedljiv: vir Pl.

    2. pren. (o stvareh)
    a) zobat, rogljat: rastrum Varr., serrula Ci., serra, crates Plin., tympanum Vitr. palčno (grebenasto) kolo, in modum forficis dentatum ferrum Veg.; capillos meos dentatā manu duxit Petr. prečesala mi je lase s svojimi prsti.
    b) z zobom zglajen: charta Ci. ep.
  • dēnte m

    1. anat. zob:
    dente di latte, caduco mlečni zob
    dente permanente stalni zob
    mettere i denti dobivati zobe
    ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
    cavare un dente izdreti zob
    dente del giudizio modrostnik

    2. kulin.
    al dente trd:
    spaghetti al dente trdi špageti

    3.
    avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
    rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
    a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
    acconsentire a denti stretti privoliti nerad
    lottare a denti stretti boriti se kot lev
    fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
    non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
    battere i denti šklepetati z zobmi
    difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
    essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
    mostrare i denti pren. pokazati zobe
    rompersi i denti pren. polomiti si zobe
    stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
    tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
    tirato coi denti pren. za lase privlečen

    4. pren. strup:
    il dente dell'invidia strup zavisti

    5. zob; zobat, zobčast predmet:
    i denti del pettine zobje glavnika
    dente dell'ancora navt. krak sidra

    6. geogr. gorski rogelj

    7. bot.
    dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
    dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)
  • dentellado nazobčan, zobat, zobčast
  • denticulātus 3 (denticulus) zobat, rogljat, ostnat: olus, forcipes, cancri, conchae Plin., falces Col.
  • dentifer -fera -ferum (dēns in ferre) zobat, rogljat: rastri Enn.
  • dentiforme zobat
  • dentu, e [dɑ̃tü] adjectif zobat
  • gezahnt Pflanzenkunde nazobčan; Technik ozobljen, zobat
  • pronged [prɔŋd] pridevnik
    rogljat, zobat