Franja

znaša|ti se (-m se) znesti se nad kom/čim sein Mütchen kühlen an, seinen Ärger/Zorn auslassen an

îndârjí -ésc vr.

1. zagrizeno lotiti se česa

2. znašati se, znesti se

iskaljívati iskàljujēm
I.
1. kaliti: iskaljivati gvožde
2. ohlajati si: iskaljivati svoj gnjev
II. iskaljivati se znašati se: iskaljivati se na kom

sručívati srùčujēm
I.
1. zlivati
2. metati
II. sručivati se
1. usipavati se
2. znašati se

фыркать, фыркнуть prhati, prhniti (o konju); (za)krohotati se; znašati se, znesti se

accanirsi v. rifl. (pres. mi accanisco)

1. zagrizeno preganjati, napadati koga, kruto ravnati z nekom, znašati se nad nekom:
accanirsi sul vinto, contro il vinto znašati se nad premaganim

2. ugrizniti, zagristi se v kaj:
accanirsi nello studio ugrizniti v študij

auslassen^*

1. izpustiti, izpuščati, spustiti

2. Fett: scvreti, razpustiti

3. Felle: raztegniti

4. seinen Ärger usw.: znesti, znašati se nad

5. die Lampe, ein Licht: pustiti ugasnjeno, ne prižgati sich auslassen über (sprechen) (na dolgo in široko) razkladati o, dolgoveziti o ( pejorativ )

разражаться, разразиться znašati se nad kom, divjati, (iz)bruhniti;
разразиться смехом prasniti v smeh;
туча разразилась oblak se je utrgal;
разражаться ругательствами zmerjati;
они разразилась слезами spustila se je v jok

inferocire

A) v. tr. (pres. inferocisco) razjariti, razdivjati

B) v. intr.

1. podivjati; pobesneti

2. (incrudelire)
inferocire (contro) znesti, znašati se nad, okrutno ravnati s kom

C) ➞ inferocirsi v. rifl. (pres. mi inferocisco) podivjati, pobesneti

infierire v. intr. (pres. infierisco)

1. (incrudelire)
infierire su, contro kruto ravnati (s kom); znesti, znašati se (nad kom)

2. divjati:
sul paese infieriva la guerra po deželi je divjala vojna

Mütchen, das, sein Mütchen kühlen an znesti/znašati se nad, zlivati jezo nad

rage² [réidž] neprehodni glagol & povratni
besneti (against proti)
razbesneti se, biti besen, jeziti se (at na)
divjati, (o morju) besneti; razsajati (o epidemiji ipd.)

to rage about besneti, divjati, razsajati
to rage at (against) s.o. besneti, znašati se nad kom
the battle was raging for two days bitka je besnela dva dni
the plague raged in Europe kuga je razsajala v Evropi
to rage oneself out izbesneti se, iztresti svojo jezo, znesti se nad; izgrmeti se
the storm raged itself out vihar (nevihta) se je izbesnel (polegel)

saeviō -īre -iī -ītum (saevus) (po)besneti (nad kom, čim), (po)noreti (nad kom, čim), zbesneti se (nad kom, čim), divjati, zdivjati se (nad kom, čim), (raz)jeziti se (na koga, kaj), razgrajati, znesti (znašati) se (nad kom, čim); o živalih: PH., LUCR., VAL. FL., SUET., GELL., equus adhuc saeviens CU., (sc. anguis) saevit agris V., lupus saevit pariter rabieque fameque O., aper saevit in pecudes O., accipiter in aves saevit O.; metaf.
a) o ljudeh, božanstvih: KOM., S. idr., saevitque animis ignobile volgus V., ne saevi, magna sacerdos V., saevire consulum alter L., at pater ardens saevit H., saeviat atque novos moveat Fortuna tumultus H., saevire in se ipsum, in ullum ordinem, in obsides, in suum sanguinem, in corpus, in tergum, in ea delubra V. besneti, znašati se nad ..., besno (kruto) ravnati z ..., saevire in se O., T., ICTI. = usmrtiti se, ubiti se, narediti samomor, adversum cunctos ingenti avaritia, libidine, crudelitate saevire EUTR., adversus innocentes valide saevire LACT.; pesn. z dat. (nam. in z acc.): qui mihi nunc saevit O., non uni saeviet usque deus TIB.; z inf. = besno (divje, divjaško) si prizadevati: cum manus impia saevit sanguine Caesareo Romanum exstinguere nomen O.; brezos.: VELL., SUET. idr., Troiā captā in ceteros saevitum esse Troianos L., in tecta saevitum CU., saevitum tamen in bona T.
b) o stvareh in abstr.: VAL. FL., SEN. TR., IUV., AP., GELL., LACT. idr., cum saevire ventus coepisset C., mare ventis saevire coepit S., mare saevibat (gl. opombo spodaj) LUCR., dum ... saeviat pontus H., pelagus saevit T., Aufidus dum saevit H., saevit canum latratus in aures V. psi besno lajajo, saevit acer hinnitus equorum SIL., saevit amor ferri V., in quem mea saeviat ira O., saevit dolor in erepto amore PR., saevit venenum in praecordiis H., cum tibi flagrans amor et libido ... saeviet circa iecur H., quo fortuna magis saevit O.

Opomba: Sinkop. obl.: impf. saevībat LUCR.; saevisse(m) = saeviisse(m).

znašanj|e srednji spol (-a …) skupaj: das Zusammentragen
stroj za znašanje pol die Zusammentragmaschine
figurativno znašanje nad kom das Piesacken, sodelavcev nad kolegom: das Mobbing
| ➞ → znašati se

znášati to amount to, to add up to, to come to

(znositi) znášati skupaj to total
koliko znaša račun? what does the bill amount to?
koliko znaša to? what does it amount to?
izdatki, stroški so znašali 10 funtov the expenses, the cost amounted to (ali totalled, added up to, came to) ten pounds
znášati se nad kom to wreak one's anger (ali rage, fury) upon someone, (z udarci) to give someone a thrashing

znášati

skupaj znašati porter en un même lieu, rassembler, recueillir
gnezdo znašati faire son nid; (račun) se monter à, s'élever à, se chiffrer à, être de, faire
znašati se nad kom décharger sa rancune (ali sa colére, sa bile) sur quelqu'un, épancher sa bile sur quelqu'un

znášati

skupaj znašati llevar a un mismo lugar; (znesek) elevarse (ali ascender) a; alcanzar la cifra de, importar
račun znaša ... la cuenta ascende a...
znašati se nad kom desfogar su cólera en alg

znášati -am nedov.
1. a aduce
2. a aduna, a strânge, a acumula
3. a face (o sumă)

znášati se a se înfuria