Franja

znánstveno prislov scientifically

znánstveno prisl., науко́во присл.

znanstveno področje srednji spol die Disziplin, das Forschungsgebiet

architectonicē -ēs, f (gr. ἀρχιτεκτονική, sc. τέχνη) teoretično, znanstveno stavbarstvo, graditeljstvo: O. — Soobl. architectonica -ae, f: M., Serv.

C.N.R. kratica mConsiglio Nazionale delle Ricerche Državni svet za znanstveno raziskovanje

comunicazione f

1. sporočilo, poročanje:
mezzi di comunicazione di massa masovna občila
fare una comunicazione kaj sporočiti

2. referat, znanstveno poročilo

3. pravo
comunicazione giudiziaria sodni poziv

4. zveza:
comunicazione telefonica telefonska zveza
via di comunicazione prometna zveza, prometnica

5. pl. promet:
comunicazioni terrestri, marittime, aeree kopni, pomorski, zračni promet

disputō -āre -āvī -ātum „(pre)ceniti“, od tod

I. z računanjem na čisto priti: disputatast ratio cum argentario Pl. račun z bankirjem je poravnan.

— II. pren.

1. z vseh strani razmotriti, preudariti (preudarjati), dodobra premisliti, natančno pretehtati: in meo corde eam rem volutavi et diu disputavi Pl.; z ACI: cum animo disputans haec statui Romano prodesse Amm.

2. razložiti (razlagati), predavati, govoriti, preisk(ov)ati, razisk(ov)ati: rem examussim Pl., causa disputata est hesterno die copiosissime a Q. Hortensio Ci., de singulis sententiis breviter disputare Ci., quid ego de hoc plura disputem? Ci.; z odvisnim vprašanjem: de capite civis — non disputo cuiusmodi civis Ci., quam sapienter (omnia repudiaverim), non disputo Ci.; z ACI: disputant horam nullam vacuam voluptate esse debere Ci., palam disputare minime esse mirandum Ci.; occ. znanstveno (poseb. filozofsko) pogovarjati se, prepirati se, (v dialogu) pretresati, raziskovati, razpravljati, govoriti: disputare de aliqua re Ci., libenter haec (o tem) coram cum Q. Catulo disputarem Ci., disputare pro omnibus et contra omnia Ci., contra propositum (predmet) Ci., neque ego ullam in partem disputo Ci. in (jaz) ne govorim v prid nobeni stranki, disputare contra (proti) Ci. = disputare in contrarium T., disputare in utramque partem ali de omni re in contrarias partes Ci. za in proti govoriti, disputare de sideribus C., cum de re publica (o politiki) disputaretur N., disputare circa hoc Q.; z odvisnim vprašanjem: ego enim quid desiderem, non quid viderim disputo Ci. tu ne gre za to, kaj … — Od tod subst. pt. pf. disputāta -ōrum, n razprave: disputata nobilium philosophorum Ap.

Disziplin, die, (-, -en) disciplina, wissenschaftliche: disciplina, stroka, znanstveno področje

dognanje srednji spol znanstveno: die Erkenntnis

dottrinalmente avv. učeno, znanstveno

écrit [ekri] masculin spis; pismeni izpit; pismeni dogovor; književno ali znanstveno delo

par écrit pismeno, črno na belem
échouer, réussir à l'écrit pasti pri pismenem izpitu, uspešno opraviti pismeni izpit
mettre, rediger, coucher par écrit zapisati

expédition [ɛkspedisjɔ̃] féminin odprava, odprema, pošiljatev (d'un paquet paketa); špedicija; pošiljka; overjen prepis; militaire vojni pohod; ekspedicija; znanstveno, turistično potovanje

pour expédition conforme za pravilnost prepisa
expédition par avion, par chemin de fer, par camion, par mer pošiljatev z letalom, po železnici, s kamionom, po morju
expédition dans l'Himalaya ekspedicija na Himalajo
expédition des affaires courantes izvrševanje, opravljanje tekočih poslov
expédition d'un message oddaja brzojavke
expédition polaire ekspedicija na tečaj
expédition punitive kazenska ekspedicija (vojni pohod)
bordereau masculin d'expédition spremno pismo, spremni list
frais masculin pluriel d'expédition odpremnina, stroški za pošiljatev
j'ai bien reçu votre dernière expédition v redu sem prejel vašo zadnjo pošiljko

exploration [-sjɔ̃] féminin raziskovanje, odkrivanje; médecine preiskava; znanstveno potovanje (v neznane kraje); militaire poizvedovanje; eksploracija

exploration d'une caverne raziskovanje jame
partir en exploration oditi na eksplorativno potovanje

fellowship [féloušip] samostalnik
družba, občestvo, bratovščina, tovarištvo; položaj in plača visokošolskega profesorja; štipendija za znanstveno delo
pravno sodelovanje (pri)

il-litterātus (in-litterātus) 3

1. neučen
a) (o ljudeh) neomikan, „nepismen“, znanstveno neizobražen: Cat. fr., Col., illiteratum dicimus non ex toto rudem, sed ad altiores litteras non perductum Sen. ph., sunt in illo numero multi inlitterati Ci., libertus non ill. Plin. iun.; enalaga: illiteratus plausus Ph. ploskanje neučenih.
b) (o stvareh) neučen, neznanstven: multa … nec illiterata videantur Ci., litterae illitteratissimae Plin. iun. brez učenega nakita.

2. = gr. ἄγραφος nenapisan: Gell., pax P. F.

3. nerazločen (neartikuliran): illiterati sonitus Prisc. (o interjekcijah), ill. vox Prisc.

institut [ɛ̃stitü] masculin zavod, institut; znanstveno raziskovalna ustanova; učni zavod; duhovni red

institut d'assurance (sociale) (socialni) zavarovalni zavod
institut bancaire denarni zavod
institut de beauté kozme-tični salon, salon za lepotno nego
institut de crédit kreditni zavod
institut météorologique meteorološki zavod
l'Institut Pasteur Pasteurjev zavod
institut de recherches raziskovalni zavod

litterātus 3 (littera, litterae)

1. s črkami zaznamovan, s črkami popisan: urna, ensiculus, securicula Pl., laciniae, laminae Ap.; (o sužnjih) vžgan = z vžganim znamenjem: Ap., si hic litteratus me sinat Pl.

2. znanstveno izobražen, učen: servi Ci., Albinus et litteratus et disertus fuit Ci., tua vero nobilitas … hominibus litteratis et historicis est notior, populo vero et suffragatoribus obscurior Ci., frater tuus, quem litteratissimum iudico Ci. ep., pueri litteratissimi N., ut (sc. architectus) litteratus sit Vitr., iudices litterati (v učenem pogovoru o kakšni sporni zadevi) Vitr., quid istas ineptias, quibus nec litteratior fit quisquam nec melior, tam operose persequeris Sen. ph.; metaf.: quid est dulcius otio litterato? Ci. kot prosti čas za ukvarjanje z znanostjo. — Adv. litterātē

1. z razločnimi črkami, razločno: ita … perscriptae (sc. rationes) scite et l. Ci.

2. po črki, od črke do črke, od besede do besede, dobesedno: l. respondissem Ci.

3. znanstveno, učeno, uglajeno: l. dicta Ci. duhovite domislice, antiquitatis nostrae et in inventis rebus et in actis scriptorumque veterum l. peritus Ci. ki ima po presoji … prečiščeno znanje, perbene Latine loqui putabatur litteratiusque quam ceteri Ci. pravilneje.

monographie [-grafi] féminin znanstveno delo o enem predmetu, monografija

nàučno prisl. znanstveno: naučno dokazati, objasniti

parakite [pǽrəkait] samostalnik
aeronavtika (padalski) zmaj z aparati za znanstveno raziskovanje