Franja

zmotno prislov
(napačno) ▸ tévesenV drugem postopku pa je sodnica zmotno presodila, da je bila zahteva za njeno izločitev podana prepozno. ▸ A második eljárásban a bíró tévesen úgy ítélte meg, hogy a kizárása iránti kérelem késedelmes volt.Večina ljudi zmotno verjame, da so žirafe neme. ▸ Az emberek többsége tévesen azt hiszi, hogy a zsiráfok némák.
Tako ženske kot moški zmotno mislijo, da so naredili dovolj, če poskušajo ustreči partnerju. ▸ Mind a nők, mind a férfiak tévesen azt hiszik, hogy elegendő, ha megpróbálnak megfelelni a partnerüknek.
Pogosto britje ne pospešuje rasti dlak, kot so nekateri zmotno prepričani. ▸ A gyakori borotválkozás nem fokozza a szőr növekedését, ahogy azt néhányan tévesen hiszik.

zmótno adv. erroneamente, erratamente

zmótno prisl., помилко́во присл.

abroad [əbrɔ́:d] prislov
daleč, zunaj, v tujini; zmotno; povsod

to be all abroad biti ves iz sebe, osupel, zbegan, zmeden
it is all abroad splošno znano je
to live abroad živeti v tujini
to be noised abroad postati povsod znan
to scatter and spread abroad širiti naokrog
there is a rumour abroad širijo se govorice, govori se
to walk abroad iti na sprehod

astray [əstréi] povedkovnik pridevnik & prislov
bloden, blodeč, zmoten; blodno, zmotno, na napačni poti

to go astray zgrešiti pot; figurativno motiti se, oddaljiti se od prvotnega predmeta pogovora
to lead astray speljati koga, zapeljati

erroneamente avv. napačno, zmotno

fallō -ere, fefellī, deceptus (falsus se uporablja klas. le kot adj.; beseda je najbrž sor. z gr. φηλόω varam, φῆλος, φηλός varljiv, φηλητής varalec, slepar, prevarant)

I. storiti -, povzročiti (povzročati), da kdo pade: glacies fallit pedes L. povzroči, da noge spodrsnejo, quos instabilis gradus fefellerat Cu., saxa lubrica vestigium fallunt Cu., lubrica qua tellus lapsantis sanguine fratris fallebat nisus Sil. —

II. metaf.

1. (pre)motiti, zmotiti, (pre)varati, (pre)slepiti, ukaniti; abs.: homo in fallendo exercitatissimus Ci., improbi hominis est mendacio fallere Ci., numquam fallens oliva H. ki vselej dozori, ne falleret eadem res bis relata L., nec fefellit opinio Cu.; pogosto pri prisegi: si fallo Ci., si sciens fallo L. če vede varam (lažem), si sciens fefellisset Plin. iun.; z obj. v acc.: Pl., Ter., Val. Fl., Q., Suet., Amm., Roscius socios omni fraude fefellit Ci., perditissimi est … hominis … fallere eum, qui laesus non esset, nisi credidisset Ci., multum eum antistites Iovis fefellerunt N., fallis … verbo civīs tuos N., f. numen V., hostem L., volucrem viscatā virgā O., desinite vulgus f. O., nec me fallit augurium Plin. iun.; v pass. ne blanda oratione fallamur Ci., qui minime falli potest Ci., timent (multi) falli Sen. ph.; z abstr. subj.: ut eos homines spes falleret Ci., si meam spem vis improborum fefellerit Ci., quae res (domneva) eum fefellit N., in quo cum eum opinio fefellisset N., nec nos via fallet euntes V. nec me mea carmina fallunt O. me ne puščajo na cedilu; z abstr. obj.: si res opinionem meam fefellerit Ci. če bo stvar drugačna, kot pričakujem (menim), če ne uresniči mojih pričakovanj; redko s prolept. obj.: tu faciem illius falle V. posnemaj, da ga premotiš. Pomni rekla: nisi forte me fallit animus Ci., S. = če se ne motim = nisi me forte fallo Ci. nisi me omnia fallant Ci. če me vse ne vara, če se ne motim povsem. Brez subj. (brezos.) fallit me = motim se: nunc nisi me fallit, in eo statu civitatis est, ut … Ci., non multum me fallit (precej dobro vem), quid sitis responsuri Ci. Med. falli motiti se: H., Val. Fl., Q., T., Plin. iun., sapiens nulla in re fallitur Ci., quod me Agamemnonem aemulari putas, falleris N., iamque dies, nisi fallor, adest V., fallor, an natum habebas? O., esse putes ramos et non fallare putando O. človek bi se menda ne motil.

2. occ.
a) z ukano vzeti čemu svojstveno mu moč, kaj brezuspešno storiti, narediti kaj brezuspešno, ne izpolniti česa, ne držati se česa: paene fefellimus omen O., arvaque iussit fallere depositum O. naj naredijo neuspešno setev, ki jim je bila zaupana = naj ne obrodijo sadu, mandata falle mariti O. ne izvrši, f. fidem hosti datam Ci. ali foedus ac fidem L. prelomiti, iura prekršiti, promissum Cu., sua nomina fallit O. dela (ravna) zoper svoje ime, retia O. mrežam uiti.
b) storiti kaj neopaženo, — nezaznatno, storiti, da se kaj pozabi, kaj pregnati, zatreti: fallebat curas aegraque corda labor O., studio fallente laborem H., O., f. sermone laborem O., horas sermonibus O. kratiti (krajšati) si, noctes H., somno curam H., curam vino et somno O., studio dolores O., f. infandum amorem V., spatium fallit discrimina O. dela, da se ne opazijo razdalje, sua divinā furta f. ope O. prikriti.

3. (= gr. λανϑάνειν) pozornosti koga se odtegniti, — uiti, neopažen (ne viden) biti, skrit -, nespoznan biti ali ostati komu; abs.: longe fallente sagittā V. ki prihaja neopažena iz daljave, speculator Carthaginiensium, qui per biennium fefellerat, Romae deprehensus L., minus quam ad Ticinum fefellit L., non fefellere insidiae L., aetas labitur occulte fallitque O. teče skrito in neopaženo, pila veloci fallet per brachia iactu Pr. bo tako hitro odletela iz rok, da se bo komaj videlo, viae mille fallendi T., nonnula spe fallendi T., plures fefellere suo astu occultati T. jih je ostalo skritih, ille tamen fefellit et latuit Plin. iun.; z obj. v acc.: nihil me fallis Ter. pač dobro te poznam, f. custodes L., O., Cu., custodias L., Sen. ph., una defuit et comites natumque virumque fefellit V. ostala neopažena, Atridas Priamus fefellit H., fallit oculos … littera O. ne da se razločno brati, transitus (colorum) spectantia lumina fallit O., nulla lacuna eorum sitim fefellit Cu., non fallebat duces impetus militum T., fallit aliquem ali non fallit aliquem; z ACI: komu je skrito (neznano), kdo ne ve ali komu je znano, kdo dobro ve: Ter., Lucr., Q. idr. non me fallit in lege nulla esse eius modi capita Ci., nec me adeo fallit … te … suspectas habuisse domos Karthaginis V.; za zanikanim glag. (posamič) s quin: Ter. neque vero Caesarem fefellit, quin ab iis cohortibus initium victoriae oreretur C. Pogosto kakor gr. λανϑάνω s predik. pt., ki ga navadno slovenimo z glavnim glag., lat. glavni glag. pa z adv. ali predik. adj. („neopažen(o)“, „skrivaj“): hostis fallit incedens L. prihaja neopažen(o), — skrivaj, nec fefellit veniens … ducem L. poveljnik (ga) je opazil (videl) prihajajočega, Pan te fefellit vocans V. te je skrivaj vabil, qui natus moriensque fefellit H. ki se je nepoznan rodil in umrl, nec barbaros fefellit subductus (rex) ex acie Cu. barbarom ni ostalo prikrito, da so kralja odvedli iz boja; pesn. (ker esse nima pt. pr.): nequiquam fallis dea (λανϑάνεις ϑεὸς οὖσα) zastonj skušaš prikriti (prikrivaš), da si boginja. — Od tod adj. pt. pr. falsus 3, (redek) adv. -ē:

I. med.

1. ki se moti, ki je v zmoti, pomoten, zmoten: tu falsus es Ter. motiš se, illi falsi sunt S. so v zmoti, se motijo, ea res me falsum habuit S. v tem sem se (z)motil, nec falsus vates fuit L.; z gen.: falsus cupiti motūs Sil. moteč se glede; kot adv. falsē zmotno, napačno: Sis. ap. Char., Cass., f. facere Pl., assentiar saepe f. Ci.; superl. falsissimē: Aug.

2. (o abstr.) zmoten, prazen, ničev, neosnovan, napačen: opinio, ratio, spes, suspicio, fama, nuntius, metus, timor Ci., neque vera laus ei detracta, neque falsa ei adficta est Ci., f. gaudia, insomnia, formido V., pericula O., pavor T., nihil est hominum ineptā persuasione falsius Petr., quanto est … falsior ista civilis (theologia) Aug., id autem falsissimum est Col.

3. kot subst. falsum -ī, n zmota, neresnica: testis in testimonio veris falsa miscet Ci. resnico in zmoto (neresnico), falsum de iure respondere Ci. napačno poročati, eum iudicem falsum iudicasse iudicavit Ci. da je napak sodil, recuperatores falsum invitos iudicavisse Ci., telis non in falsum iactis T. ne tjavdan, ne na slepo srečo.

II. act.

1. sleparski, varljiv, hinavski, lažniv, neodkritosrčen: Kom., S., Mart., Suet., accusator Ci., sensus Lucr., solem quis dicere falsum audeat? V., falsus sodalibus Cat. proti tovarišem, f. visus Tib., f. lingua O., f. verba O. laži, falsi ambages oris O. ovinki laži, falsā ave deceptus O. po varljivem znamenju, f. imago O. varljiva podoba, — prikazen, falsa simulacra ferarum O., fertilitas falsa iacet O. je kot varljiva na tleh, falsus in amore T.; po gr. vzoru acc. sg. adv.: falsum renidens T. hinavsko se smehljajoč (prim.: ἱμεροὲν γελᾶν Sappho).

2. subst. falsum -ī, n prevara, laž, ponaredba, potvorba: Q., Plin. iun., crimen falsi T., falsi damnatus T., kot ponarejevalec, falsum committere, facere Icti.

III. pass.

1. ponarejen, lažen, pretvorjen, potvorjen, neresničen, izmišljen: Ter., Vell., Suet., Iust., Caesaris commentarii, chirographa, testamentum, senatus consultum, leges, litterae Ci., litterae falsae et a scriba vitiatae L., fabula, dicta O., aurum O. zlagano, denarius Plin.

2. occ.
a) (o stvareh) nepristen, nepravi, neresničen, kriv: falsi cani (sc. crines) O. nepristni sivi lasje, effigies falsi apri, falsi sub imagine cervi O., cornua falsa bovis Pr., falsi vestigia tauri Val. Fl., f. uva O. mamilo grozd(j)a, non falsa ora O. resnična, f. crimen Ci., O.; tudi = nezaslužen: honor, opprobria H.
b) (o osebah) izmišljen, podtaknjen, podvržen: genitor V., O., Iuppiter aut falsus pater est aut crimine verus O., falsus piacula Manibus infert O. baje mrtvemu, namišljenemu mrtvecu, falsum subornavit testem Roscius Cluvium Ci.; pesn.: f. Simois V. posnet po pravem (Simoentu), f. pirata, iudices f. Ci.

3. kot subst. falsum -ī, n pogosto tudi v pl., (ne)kaj neresničnega (krivega, lažnega, lažnivega), neresnica, laž: Cluvius falsum Luscio dixit Ci., dicere falsum non ausus est Ci., falsum in codicem referre Ci. quaeritur, falsum an verum proferatur Ci., experiri voluit, verum falsumne sibi esset relatum N., falsum pro vero habere S., modica de moribus adulescentis naque in falsum aucta rettulit T., falsa (falsum Ci.) iurare O. krivo priseči, veris addere falsa O. — Od tod adv. abl. falsō zmotno, pomotoma, po pomoti, po krivici, napačno, brez osnove (podlage), neutemeljeno: Suet. f. suspicarier Ter. ne me appela falso falso nomine Pl., ut quidam f. putant Ci., si f. accuseris Ci., verbum f. conferre in aliquem Ci., f. queritur de natura sua genus humanum S., f. citavi … numina magna Iovis O., f. sperare, quiescere T.; elipt. (kot skrajšan stavek) = po krivici: Ter. atqui … aliud utile … , aliud honestum videri solet. Falso. Ci. Alcibiades … sperans ibi facillime suam fortunam occuli posse. Falso. N. Toda motil se je.

Opomba: Redko in le neklas. falsus 3 kot pravi pt. pf. = varan, prevaran: ut … trepidi ac falsi nuntiarent T. falsi deceptique sunt Lact.

false² [fɔ:ls] prislov
napačno, zmotno, lažnivo, nezakonito, varljivo, nezvesto

to play s.o. false nepošteno s kom ravnati, prevarati, izdati ga

fautivement [fotivmɑ̃] adverbe pomotoma, zmotno, napačno, krivo

mal slabo; komaj, malo; zmotno, napačno

mal aconsejado slabo svetovan
mal avisado nepreudaren
mal hecho grd, pokvečen
¡mal hecho! to ni prav storjeno
mal nombre vzdevek
mal de su grado proti svoji volji
mal que bien tako, tako; srednje
mal que le pese naj mu je všeč ali ne; proti njegovi volji
(de) mal a mal, por mal s silo
a mal andar v najslabšem primeru
a mal dar najmanj, vsaj
de mal en peor vedno slabše, vedno hujše
¡mal rayo! presneto!
¡menos mal! da le ni hujšega!
mal se te conoce malo (komaj) se ti vidi
decir mal de alg. obrekovati koga
echar a mal zaničevati, zameriti, zapraviti
(él) está mal slabo mu kaže
no está mal ni slabo
estar mal con alg. biti v sovraštvu z
hacer mal komu škodovati
no hacer mal a un gato nikomur lasu ne skriviti
llevar (tomar) a mal zameriti, za zlo vzeti
poner en mal (con) koga očrniti (pri)
salir mal ne uspeti, spodleteti
haces mal, espera otro tal vsaka krivica na svetu se maščuje

per-peram, adv. (per in perām = gr. πέρᾱν; prim. perperus, perperitūdō)

1. napačno, narobe, napak, nèpràv, krivo (naspr. recte): suadere Pl., dicere Ter., facere, iudicare Ci., interpretari L., Sen. ph.

2. po pomoti, pomotoma, zmotno, po spregledu: facere Varr., ad castra venire Auct. b. Hisp., aliquem imperatorem pronuntiare Suet.

untruly [ʌntrú:li] prislov
krivo, napačno, zmotno; neresnično

помилко́во присл., napáčno prisl., zmótno prisl., pomótoma prisl.

Irrglaube, der, kriva vera; zmotna vera, zmotno prepričanje, zmota

malpensante agg. ki narobe, zmotno misli

putātiō -ōnis, f (putāre)

1. obrezovanje (obrezavanje), obsekavanje (dreves), kleščenje, redčenje: arborum Varr., arborum ac vitium Ci., putationem facere Plin.; v pl.: tot species insitionum, tot putationum Col., putationes insitionesque vineti Col., putationes arborum Arn.

2. metaf.
a) račun(anje): unus pari numero institutus universam putationem imparem fecit Macr.
b) mnenje: Eccl.
c) zmotno smatranje (imetje, štetje) npr. hišnega sina za hišnega očeta, zamenjava(nje): personae Paul. (Dig.).

Wahn, der, (-/e/s, ohne Plural) utvara; zmotno prepričanje; Medizin blodnje

catalecta -ōrum, n (gr. κατάλεκτα) zbirka pesmic, katalekta, naslov pesmic, ki so jih zmotno pripisovali Vergiliju: Aus. = catalecton -ī, n: Serv.

déformation [-fɔrmasjɔ̃] féminin spremenitev oblike; popačenje, skazitev, deformacija

déformation professionnelle poklicna slepota, zmotno apliciranje navad in mišljenja, ki smo si jih pridobili v svojem poklicu, na vsakdanje življenje

domnevati glagol
(predvidevati) ▸ feltételez, valószínűnek tart, vélPolicisti domnevajo, da je moški najbrž po nesreči padel v vodo. ▸ A rendőrök valószínűnek tartják, hogy a férfi véletlenül esett a vízbe.
Mnogi domnevajo, da uživanje antibiotikov zmanjšuje tveganje srčnih obolenj. ▸ Sokan úgy vélik, hogy az antibiotikumok szedése csökkenti a szívbetegségek kockázatát.