Franja

zmígniti (-em) perf. glej zmigati | zmigovati

zmígniti -em mrdnuti: zmigniti z ramo

màknuti mȁknēm, màći mȁknēm màkni màknuh mȁknū in màkoh mȁče màknuo -ula in mȁkao màkla
I.
1. premakniti: maknuti vojsku od Drine
2. odstaviti, odstraniti: maknuti suvišno pokućstvo iz sobe; maknuti koga s položaja
3. zganiti, zmigniti: neće ni malim prstom maknuti
4. spoditi: maknuo ga je kao birov kučku
5. pobegniti: dječak je na prstima maknuo na ulicu
6. ukrasti, suniti: lopov je krenuo u selo da makne štogod
7. udariti: odlazi mi ispred očiju dok te nisam maknuo
II. maknuti se
1. premakniti se: nikad se ne maknuti iz rodnog grada
2. umakniti se: makni mi se s puta

vȑdnuti -nēm
1. pomigniti: vrdnuti komu očima
2. izogniti se, zmigniti: da ona ne vrdnu glavom, pogodila bi je posred temena
3. skočiti na stran: medvjed vrdne nastranu; vrdnuti razgovorom na drugu stranu pogovor speljati na drugo stran, na drug predmet

uzmígoljiti se -īm se zmigniti se, premakniti se

scuōtere^*

A) v. tr. (pres. scuōto)

1. stresti:
il vento scuote gli alberi veter stresa drevesa
scuotere il dito zmigniti s prstom; žugati s prstom
scuotere la testa zmigniti z glavo; odkimati
scuotere le spalle skomigniti z rameni

2. ekst. otresti, otresati se:
scuotere il giogo otresti se jarma

3. pren. vzburiti, vzburjati; presuniti, ganiti

B) ➞ scuōtersi v. rifl. (pres. mi scuōto)

1. stresti se:
scuotersi dal sonno zbuditi se iznenada; pren. zdramiti se

2. pren. zdrzniti se; vznemiriti se; biti presunjen, ganjen