Franja

zmeti [é] (zmanem) (zwischen den Fingern) zerreiben, južnonemško: rebeln

zméti (zmanem) to triturate; to bruise; to crush; to pulverize

zméti (zmanem) triturer, broyer, moudre

zméti (zmánem) perf.

1. strofinare; stropicciare (occhi)

2. sgualcire

zméti zmanem, zmani -ite, zmel zmela
1. istrti: zmeti proso
2. istrljati: zmeti si oči
3. istrljati, zdrobiti, smrviti: zmeti suh list; zmeto proso

zméti (zmanem) triturar; pulverizar; moler

écraser [ekraze] verbe transitif streti, zmeti, zdrobiti, zmečkati; pogaziti, povoziti; uničiti; potlačiti, pobiti; skrušiti; zasenčiti

s'écraser raztreščiti se; škripati (o snegu); prerivati se, gnesti se (ljudje); populaire, figuré postati čisto majhen
écraser avec le pied poteptati
écraser un grain (familier) izpiti kozarec vina
écraser dans l'œuf v kali zatreti
écraser l'ennemi, l'insurrection streti sovražnika, zatreti vstajo
il s'est fait écraser par une voiture avto ga je povozil
en écraser (familier) spati kot ubit, ko klada
les impôts nous écrasent davki nas tarejo
les détails écrasent l'essentiel podrobnosti zasenčijo bistvo
l'avion s'est écrasé sur le sol letalo se je raztreščilo na tleh
je suis écrasé de travail, de fatigue ves zbit sem od dela, od utrujenosti
il n'était pas de taille pour discuter, il s'est écrasé ni bil

frangō -ere, frēgī, frāctum

1. lomiti, prelomiti, zlomiti, zdrobiti, razdejati, razbiti, razkosati: hastas Enn., deûm simulacra Lucr., telum manu V., glaebas rastris V., lagoenam, patinam, H., caules H. nalomiti, ornum O. odlomiti jesenovo vejo, panem Lact., navem frango Ter., Corn. ladja se mi razbije; duo … cum corpora … frangeret ad saxum V., Oleniden a summo vertice fregit O., moles frangit iras aequoris O. ukrotiti srdito morje, mare montis ad eius radices frangit fluctūs Lucr. razbije ob … ; o telesnih delih: fr. cervices Ci. vrat zlomiti, laqueo gulam S. ali guttur H. zadrgniti, zadaviti, cerebrum V. razbiti, ossa, tempora O.; od tod tudi zlomiti si kaj: excusavit, quod brachium fregisse diceret Ci., capra fregit cornu O., fr. crus, femur Cels., coxam Plin. iun., pedem Aug., fr. exuvias boum aceto Val. fl. omehčati, comam in gradūs Q. v kite (raz)deliti, v kite splesti, torum Mart. tlačiti = na njej sedeti, undam ulnis Sil. s komolci lomiti (= deliti) = plavati čez, preplavati, amnem nando Lucan. ali vadum nando Sil. preplavati; v pass.: anulus aureus … fractus … est Ci., cum consulis fasces frangerentur Ci., nisi ei crura fracta essent Ci., fluctus frangitur a saxo Ci., valovje se lomi ob skali, navibus fractis C., H., unda frangitur V.; pass. (intr.): hasta ibique frangitur V. se zlomi, remi franguntur V. počijo, se zlomijo; enalaga: fractae voces ad litora V. hrup kipečih valov; occ. (z)mleti (žito), (s)tleči, (s)treti, zdrobiti, zmeti: Sen. ph., Pall., fruges minaci robore saxi Lucr., fruges saxo (v stopici) V., glandem V., hordea molā O. ali hordeum molis Plin., quodcumque est solidae Cereris, cava machina frangat O., fr. grana molis, granum dentibus Plin. saxo farra Val. Fl., fabam Mart.

2. metaf.
a) prelomiti, prekršiti, oskruniti: fidem, foedus, dignitatem suam Ci., mandata H. zoper naročilo ravnati, iura pudicitiae Pr.
b) oslabiti, pomehkužiti: fractis iam minis Ci., fractum prope Graeciae nomen Ci. sloves Grčije je bil skoraj izničen, sloves Grčije se je skoraj izgubil, venus et vinum pectora frangit O., viros in Venerem fr. Petr., mollis educatio nervos frangit Q., pectora virorum durata fr. carmine Sil., histrio fractus in feminam Hier.; refl. se frangere (o vročini, mrazu) pojemati, ponehati, popustiti, o mrazu tudi: unesti se: antequam calores et frigora se fregerunt Varr., dum se calor frangat Ci., glacies se frangit Sen. ph.; tudi o zvokih: fractus sonitus tubarum V. zamolkel, po drugih pa „doneč“, „bučeč“; occ. α) zlomiti = ukrotiti, ustrahovati, premagati, obvladati, užugati: audaciam tuam, hominis furorem, eius impetum, vi vim oblatam, dolorem Ci., bellum proeliis fregit Ci. vojni je vzel moč (silo) z … , fr. hominis sententiam Ci. predlog izpodbijati, consilium Ci. ali dolos V. spodnesti, preprečiti, soriten Ci. ovreči, (Plato) me … frangeret Ci. bi moje mnenje omajal, fracta crimina Ci. ovržene, cupiditatibus fractis Ci., vis tribuni frangi potuit Ci., iam omnis fracta dissensio est armis Ci., cum videret hostem iudicio esse frangendum Ci., proeliis calamitatibusque fracti C., fr. diem mero H. kratiti si, frangor fatis V. usoda me premaguje, frangere odium iramque, impetum cogitationis Q., pedum dolorem Plin. iun.; z acc. personae: eas nationes frangi cupiit Ci., Thasios fregit N. Tasijce je ukrotil, ponižal. β) fr. animum (animos) alicuius komu srce (srčnost, pogum) vzeti, koga potreti, podreti koga: Ci., V., L., O., Iust.; v pass.: frangi animo potrt biti: quibus ego rebus … ita flectebar animo atque frangebar, ut … Ci. (v sl. bolje z act. obratom); tako tudi frangere aliquid ali aliquem potreti, ukloniti koga ali kaj: fr. animi magnitudinem N., quae contumelia non fregit eum, sed erexit N.; v pass.: fracta civitas Ci.; z abl.: quarum rerum curā non frangebatur N. skrbi … se ni dal potreti, fracti bello V., fractus morbo fameque O.; z gr. acc.: fractus membra labore H. utrujen; γ) omečiti: fletūs fregere virum L., te ut ulla res frangat Ci., alicuius misericordiā frangi Ci. usmiliti se. — Od tod adj. pt. pf. frāctus 3, adv. -ē

1. potrt, slab, medel, šibak: animus Ci., quod me audis fractiorem esse animo Ci. ep. bolj potrt, quid est tam fractum, tam minutum, … ? Ci., spes fractior Ci., iam adeo fracta est aetas Lucr., omnibus vitiis fractum dicendi genus Q. tako rekoč krhek, fracti soni T. zamolkli (prim. zgoraj: fractus sonitus tubarum), fr. pronuntiatio Plin. min.; pesn. z gen.: fractus opum Sil. oslabljen glede na svojo moč.

2. mehkužen, babji, nemoški: gressus Petr., vox Iuv., fracte loqui Ph.

frendō -ere (—), predklas. fresum (prim. gr. χόνδρος [porazličeno (disimilirano) iz χρονδ-ρος] zrnce, drobtinica, κέγχρος proso, rž (pravzaprav „razmeto“), lat. furfur in najbrž tudi frenum) —

I.

1. z zobmi škripati, škrtati; z abl. dentibus in brez njega: illum male formidabam: ita frendebat dentibus Pl.; večinoma v pt. pr.: Nemaeus leo frendens Ci. poet., graviter frendens sic fatis ora resolvit V., frendens … dicitur legatorum verba audisse L., frendens irā O., Val. Fl., frendens aper O., comitis frendens casu (o … ) Sil.; pesn.: dolor frendens Sen. tr. = huda; z acc.: audes dentes (z zobmi) frendere Pl. ap. Non.; acc. n. pl. pesn. nam. adv.: irrita frendit Stat. zaman, frendentes immania Amm. grozno.

2. škrtati (o naravnem glasu nekaterih živali): frende et fritinni suaviter Poeta ap. Varr. (o lastovki), aprorum (est) frendere Suet. fr. —

II. trans.

1. z zobmi (s)treti, metaf. sploh (s)treti, (raz)drobiti, (z)mleti, zmeti: saxo fruges frendas Acc. ap. Non., fabam fr. Varr., faba fresa Cels., Col. bobova moka, fresa cicera Col.

2. z zobmi škripaje obžalovati kaj, z nevoljo obžalovati kaj, z nevoljo tožiti nad čim, jeziti se, da … , fr. noctes Pac. ap. Non.; z ACI: frendente Alexandro eripi sibi victoriam Cu. — Soobl. frendeō -ēre -uī (—): Pac. fr., Aug., Vulg., Ven.

friable ki se da (lahko) streti, zmeti

izmeljáviti izmèljāvīm
1. zmeti, zdrobiti
2. umazati, omadeževati

rebeln zmeti (s prsti); (abbeeren) osmukati

triturar zmeti, streti, zmrviti; žvečiti; mučiti

triturate [trítjuəreit]

1. prehodni glagol
zdrobiti, streti (v prah), zmleti, zmrviti, stolči, zmeti

2. samostalnik
zdrobljena, zmleta, stolčena snov

triturer [-türe] verbe transitif zmeti, streti, zmrviti

se triturer les méninges, la cervelle, le ciboulot (figuré) (precéj brezuspešno) si glavo beliti, razbijati
triturer du sel streti, zmleti sol

растолочь zmeti, zmrviti

effriter [efrite] verbe transitif zdrobiti, zmeti v prah, zmrviti

s'effriter sprhneti, razpasti v prah; (z)drobiti se

prae-terō -ere -trīvī -trītum (prae in terere)

1. spredaj odrgniti: limā Pl., primores (sc. dentes) Plin.

2. (po)prej streti, (po)prej zmeti, (po)prej zdrobiti: oleum amygdali quondam calcare vestigia Cael. — Od tod pt. pf. praetrītus 3 docela (povsem) izhojen (shojen): ne videamur praetrita et abolita quondam calcare vestigia Hier.

triturable [-türabl] adjectif ki se da zmeti

sabulum -ī, n (iz *bhab-lom, *psaf-lom; indoev. kor. *bhsā̆-, *bhsă-m(ə)dh-, *bhsă-bh- streti, zmeti; prim. skr. bhas- streti, žvečiti, psā́ti, bábhasti [on] grize, bhásman- pepel, bhasitaḥ spepelel, upepeljen, psára pojedina, psúraḥ hrana, živež, gr. ψάμμος [iz *ψάφμος] in ψάμαϑος pesek, ψῆφος, dor. ψᾶφος kamenček, ψάω drobim (se), ψαίω drobim, razdrabljam, meljem, ψωμός drobtina, troha, košček, ψῆγμα prašek, lat. sabulō, saburra, stvnem. sant = nem. Sand = ang. sand) debel (debelozrnat) pesek, prod, gramoz, starejše grahut: VARR. AP. NON., PLIN. idr., quidquid sabuli in campis iacet CU.; v sinkop. obl. sablum: PLIN.