Franja

zmagoválen triomphant

zmagoválen (-lna -o) adj. vincente, vittorioso

zmagoválen -lna -o pobjednički (-be-): -e čete; -o veselje

zmagoválen triunfante

zmagoválen prid., перемо́жний прикм.

biruitór -oáre (-óri, -oáre)

I. adj. zmagovit, zmagovalen, zmagovalski

II. m/f zmagovalec (-lka)

palmāris¹ -e (palma)

I. palmov, poln palm: lucus Amm. —

II.

1. k palmi = k plačilu zmage sodeč, palme = plačila zmage, častne nagrade vreden, izvrsten: illa statua palmaris Ci. óni kip, najvišja častna nagrada, sed illa palmaria (sc. sunt) Ci. to je vredno najvišje častne nagrade.

2. zmagovalen, zmagovit, zmagovalski: dea Ap. ki je v roki imela palmovo vejo.

tropaeatus 3 (tropaeum) okrašen z zmagoslavnimi znamenji, odičen z znamenji zmage, zmagoslaven, zmagovalen, zmagovit: Traianus et Verus, Severus hinc sunt digressi victores et tropaeati redissetque pari splendore iunior Gordianus Amm.

vainqueur [vɛ̃kœr] adjectif zmagovalen, zmagovit; masculin zmagovalec

vainqueur de la course zmagovalec dirke
vainqueur de l'Everest zmagovalec gore Everest
sortir vainqueur d'une épreuve, d'une lutte zmagati v tekmi, v borbi

victoriālis -e (victōria) k zmagi sodeč, zmage se tičoč, zmagovalen, zmagoslaven, zmagovit: Cass., pro victorialibus epulares triumphi Amm., herba vicia, id est victorialis Isid. = subst. victōriālis -is, f bot. zel, sicer imenovana Idaea Daphne: Ap. h.

victōriōsus 3 (victōria) zmagovit, zmagovalen, zmagoslaven: Ca. ap. Gell., aquilae Ps.-Q. (Decl.), proelium, loquacitas Aug., cursus (pl.) Amm., Alexander victoriosissime Iul. Val., vir victoriosissimus Sid.

victrīx -īcis, f (fem. k victor) zmagovalka, zmagalka, premagovalka, premagalka; kot atrib. (z adj. pomenom in n. pl. victrīcia -ium) zmagovit, zmagovalen, zmagoslaven, starejše zmagljiv: Pl., Min., Cl. idr., victrix Asiae et Europae Roma Fl., manus (tolpa) illa Clodinna in caede civium saepe iam victrix Ci., victrices Athenas fore Ci. bodo zmagale, victrix hedera H. zmago naznanjajoč (znaneč), frons Sen. tr. lovorjeva veja, libido Sen. tr., classis Eutr., victrices naves, copiae Auct. b. Alx., legiones T., flammae O., litterae Ci. ep. ali tabellae O. poročilo (vest) o zmagi, victricia fulmina O., arma V., Sen. ph., Val. Max., Iust., bella Stat., signa Lucan.; metaf.: mater victrix filiae, non libidinis Ci., victrix causa diis placuit, sed victa Catoni Lucan.; zmagovalka včasih = ki je dosegla (dosegša) svoj namen, ki je zadostila (zadostivša) svojim željam: Iunonem victrix adfatur (sc. Alecto) voce superbā V., exsulta victrixque inimica triumpha O.

Opomba: Abl. sg. nav. victrīce: Ci.; tudi victrīcī: L.; gen. pl. victricium: Sen. ph., T., Suet.; tudi victricum: Fest.

vincitore

A) m (f -trice) zmagovalec, zmagovalka:
vincitore assoluto absolutni zmagovalec

B) agg. (f -trice) zmagovalen

перемо́жний прикм., zmagoválen prid., zmagovít prid., zmagosláven prid.

nīcaeus (Nīcaeus) -ī, m (gr. νικαῖος zmagovit) zmagovalen = „Zmago naklanjajoči“, Jupitrov vzdevek: altero die ad templum Iovis Nicaeum quem vocant posuit castra L.

ἀθλο-φόρος 2, ion. ἀεθλοφόρος (φέρω) zmagovalen, zmagonosen; ἵππος konj, ki dobi bojno nagrado.