Franja

zmag|ovati¹ (-ujem) zmagati (immer wieder) siegen, gewinnen

zmag|ovati² (-ujem) (zmoči) izdatke, obresti: bewältigen

zmag|ovati³ (-uje me) spanec, pijača koga: überwältigen

zmagováti (-újem) imperf. glej zmagati | zmagovati

zmagováti -ujem pobjeđivati (-be-), savlađivati: komaj še zmaguje delo

zmagováti -újem nedov., виграва́ти -граю́ недок., перемага́ти -га́ю недок.

zmagováti -gújem nedov. a învinge, a birui, a triumfa

învínge învíng

I. vi. zmagovati, zmagati

II. vt. premagovati, premagati, poraziti

izmágati ìzmāžēm zmagovati: ovake dažbine mi nikako ne izmažemo

nadvladávati -vlàdāvām, nadvladívati -vlàdujēm premagovati, zmagovati

pobjedívatī pobjèdujēm (ijek.), pobedívati pobèdujēm (ek.) zmagovati, premagovati: pravda najzad ipak pobjeduje

premágati prèmāžēm premagati, premagovati, zmagovati: tugu moju znaš koja me premaga, ja više ne premažem

prevalere^* v. intr. (pres. prevalgo)

1. prevladati; prekositi, prekašati:
prevale su tutti per dottrina prekaša vse po učenosti

2. zmagati, zmagovati

smágati smâžēm
1. zmagovati: smagati troškove; tada me poče san smagati
2. zadostovati, prebiti: ove će godine teško smagati hrana

trionfare v. intr. (pres. trionfo)

1. triumfirati; slaviti zmago

2. ekst. zmagati, zmagovati; pren. premagati, premagovati; pren. imeti uspeh, uspevati, žeti hvalo:
trionfare sulle, delle avversità premagovati nesrečo
trionfare sui nemici zmagati nad sovražniki
di solito trionfano i furbi ponavadi uspevajo zviteži

3. veseliti se

виграва́ти -граю́ недок., zmagováti -újem nedov.

перемага́ти -га́ю недок., premagováti -újem nedov., zmagováti -újem nedov.

nadbádati nàdbādām zmagovati v bodenju (o govedu)

venus² -eris, f (indoev. kor. *u̯en- želeti, ljubiti, veseliti se, prebivati, zmagati (zmagovati), dobivati; prim. skr. vanas želja, sla, ljubkost, vaníḥ želja, vánati, vanṓti želi, zahteva, ljubi, zmaguje, dobiva, lat. veneror, venustus, venustās, venerius, stvnem. wunnia = nem. Wonne užitek, ugodje, stvnem. wini prijatelj, stvnem. wonēn = nem. wohnen, stvnem. giwon = nem. gewohnt, stvnem. wunsc = nem. Wunsch, stvnem. wunsken = nem. wünschen)

1. ljubkost, mičnost, mik, mikavnost, milina, miloba, milota, čar, šarm, dražest, privlačnost, očarljivost, lepota: Plin. idr., quo fugit venus? H., bene nummatum decorat suadela venusque H., ordinis virtus et venus H., ille habet suam venerem Sen. ph. nekaj, kar ga dela prikupnega, kar ga priporoča, illa solis Atticis concessa venus Q., fabula nullius veneris H.; pl.: omnes veneres atque venustates Pl., omnes dicendi veneres Q.

2. ljubezen, ljubezenska slast, spolno občevanje: prisca, melior H., omnem refugerat Orpheus femineam venerem O., marita O. zakonska ljubezen, iuvenum sera venus T. mladeniči začenjajo pozno ljubiti; evfem. uživanje ljubezni, ljubezenski objem, spolna (telesna, poltena) združitev, spolni odnos, spolnost, seks, spoj: venerem pati O., incertam venerem rapientes H. negotovo ljubezen uživajoči, Minotaurus veneris monumenta nefandae V., frigidus in venerem V., veneris initium Cels. spolnega nagona; o živalih: venerem rapere V. obrejiti se, postati breja, venerem certis repetunt armenta diebus V.; meton.
a) seme: genitalem arvum rapit venerem V.
b) predmet ljubezni, ljubica, ljubimka: parta meae veneri sunt munera V., quae te cumque domat venus H., sera venus O. stara, matora, periuria veneris Tib. zaljubljencev, nec veneres hoc fallit Lucr. to vedo naše zaljubljene ženske. Klas. le pooseb. kot nom. propr. Venus -eris, f Vénera, boginja lepote, ljubezni in zakonske zveze, zgodaj poistovetena s feničansko Astarto in grško Afrodito; po mitološkem izročilu hči Jupitra in Dione (po drugih rojena iz morskih pen), Vulkanova soproga, mati Kupida (Amorja) in Eneja, pramati rodovine Julijcev: Varr., H., Lucr. idr., Veneris puer (= Cupido) O., Veneris filius (= Cupido) O., (= Aeneas, sin Anhiza in Venere) V., Venere prognatus (šalj. = Caesar) Caelius in Ci. ep., mensis Veneris O. april, stella Veneris (tudi samo Venus) Ci. Venera = Danica, Večernica, Venus caelestis (naspr. vulgaria) Ap.; meton.
a) (spolna) ljubezen, spolni odnos, spoj: sine Cerere et Libero friget Venus Ter.; v tem pomenu pišejo novejši izdajatelji del latinskih pesnikov in piscev večinoma venus.
b) Vénera = Vénerin met, najsrečnejši met pri kockanju, kadar je kazala vsaka kocka na zgornji strani drugačno število (naspr. canis): quem Venus arbitrum dicet bibendi? H. me quoque per talos Venerem quaerente secundos semper damnosi subsiluere canes Pr., Venerem iecerat Augustus ap. Suet. — Od tod

1. adj.
a) venerius (redko in slabše venereus) 3 (iz apelat. venus) spolen, čuten, poltén, nečist, sramodejen: Plin. idr., amor N., amores Col., complexus Ci., voluptates Ci. ali res Ci., N., Col. = spolni odnos(i), morbus Vitr. spolna bolezen, delphinus Gell. pohotna.
b) Venerius (redko in slabše Venereus) 3 (iz lastnega imena Venus) Vénerin, Véneri posvečen: antistita ali sacerdos Pl., Venerii servi tudi samo Venerii Ci. služabniki eriške Venere (gl. Eryx), Venerius homo Ci. Venerin hlapec (porogljivo o Veru (Verres)), Veneria pira Col., Plin. Venerine hruške (vrsta hrušk), Sicca Veneria, gl. Sicca, Venerius iactus ali samo Venerius -iī, m (sc. iactus) Ci. Vénerin met (gl. zgoraj); tako tudi: hoc Venerium est Pl. srečen met.

2. subst. Veneriae -ārum, f Vénerine školjke, neka vrst školjk: Sen. ph., Plin.

zmágati (-am) | zmagováti (-újem) perf., imperf.

1. vincere, uscire vincitori; avere la meglio, prevalere, spuntarla; trionfare:
zmagati po hudem boju vincere dopo accanita battaglia
zmagati nad sovražnikom trionfare sui nemici
zmagala je človeška solidarnost prevalse la solidarietà umana
zmagal ga je spanec lo vinse la stanchezza

2. šport. vincere; stravincere:
zmagati s pet proti tri vincere per cinque a tre
premočno zmagati stravincere
zmagati na sto metrov prosto vincere i cento metri stile libero

3. (na volitvah, na natečaju ipd. ) vincere:
zmagati na natečaju za ureditev mesta vincere il concorso per il piano regolatore della città

4. pren. sbrigare; coprire; superare:
zmagovati delo venire a capo del lavoro, riuscire a sbrigare il lavoro
zmagovati izdatke coprire le spese
zmagovati klanec superare la salita; arrancare in salita