Franja

exsuperābilis (exuperābilis) -e (ex[s]uperāre)

1. premagljiv: non exsuperabile saxum (sc. Sisyphi) V., nec exsuperabile Diris ingenium mortale Stat.

2. premagujoč, zmagonosen: Quadr. ap. Gell.

triumphālis -e (triumphus) zmagoslaven, zmagodobiten, zmagovit, zmag(ov)alen, zmagonosen, triumfálen, triúmfski, triumfátorski: Fl. idr., corona L. venec triumfatorjev, currus Plin., ornamenta L., Suet. = subst. triumphālia -ium, n (T., Vell.) triumfalna znamenja, triumfatorjeva častna znamenja (to so bila: corona aurea, toga picta, tunica palmata, scipo eburneus itd.; cesarji so jih podeljevali tudi vojskovodjem, ki niso slavili triumfa), triumphalis senex O., L. starec, ki je triumfiral, triumphalis vir Vell. = subst. triumphālis -is, m (Q., Plin. iun., Suet.) mož, ki je slavil triumf, triumfator, porta Ci., Suet. triumfalna (triumfatorska) vrata (mestna vrata, skozi katera so triumfatorji prihajali v Rim); enalaga: provincia Ci. ki omogoča slavitev triumfa, ki daje povod za triumf (= premagana), triumphales imagines H. doprsnice mož, ki so slavili triumf (triumfirali).

ἀθλο-φόρος 2, ion. ἀεθλοφόρος (φέρω) zmagovalen, zmagonosen; ἵππος konj, ki dobi bojno nagrado.

ἐπι-νῑ́κειος 2 poet. zmagovit, zmagonosen.

νῑκη-φόρος 2 (φέρω) 1. zmagovit; subst. ὁ zmagalec. 2. zmagonosen, τινός v čem.