Franja

zlovešč [é] (-a, -e) [unheilverkündend] Unheil verkündend; unheilschwanger; unheildrohend

zlovéšč sinister, ill-omened, ominous; fatal

zlovéšča bird of ill omen

zlovéšč sinistre, lugubre, funeste, de mauvais augure

zlovéšč (-a -e) adj. funesto, di cattivo augurio; knjiž. ferale; (grozljiv) spaventoso, spaventevole, orrido:
zlovešča tišina un silenzio funesto
zlovešča prikazen un fantasma spaventevole

zlovéšč -a -e zloslutan: -e poročilo

zlovéšč ominoso, funesto; fatal; de mal agüero, de mal augurio

zlovéšč prid., злові́сний прикм., лихові́сний прикм.

zlovéšč -a -e prid. de rău augur, funest

fateful [féitful] pridevnik (fatefully prislov)
usoden, zlovešč; odločilen; preroški

ferale agg. knjižno smrtonosen; zlovešč, žalosten:
notizia ferale žalostna novica
presagio ferale zlovešča slutnja

fūnereus 3 (fūnus)

1. pogreben, mrtvaški: faces V. pogrebne plamenice (meton. = klanje in požiganje), locum … fronde coronat funereā V. = s cipresovimi venci.

2. smrtonosen: torris O., dextra Val. Fl.; occ. zlovešč: bubo O.

ill-boding [ílbóudiŋ] pridevnik
zlovešč

ill-looking [íllúkiŋ] pridevnik
grd, zlovešč

in-auspicātus 3 (in [priv.], auspicārī) brez avspicij (opazovanja ptic) odobren, in sicer

1. brez (pravih ali ugodnih) avspicij sprejet: lex L.; tudi kot abl. abs. brez opravljenih avspicij: L., Val. Max., inauspicato pomoerium transgressus est Ci.

2. brez ugodnih predznamenj = zlovešč, nesrečo naznanjujoč, nesrečen: nomen Plin., locus Petr., inauspicatissimum iudicatur Plin.

inauspicious [inɔ:spíšəs] pridevnik (inauspiciously prislov)
zlovešč, slabo obetajoč; nesrečen, neugoden

in-ōminālis -e (in, ōmen) zlokoben, zlovešč, nesrečen: dies Gell., Macr.

laevus 3, adv. -ē (prim. gr. λαιός iz *λαι-Ƒός = sl. levi, lat. nom. propr. Laeca [iz *Laivica], Laevius, Laelius [iz *Laevilios]) bolj izbrana in pesn. beseda kot sinister

1. lev(i), na levi ležeč ali stoječ (naspr. dexter): brachium Pac. ap. Fest., latus Acc. ap. Non., H., Cu., oculus Pl., Lucr., manus Ci., genu Ci. poet., auris, pes, umerus, polus, Pontus, Ponti plaga laeva O., undae, iter V., habena H., laevis remis L. z veslanjem (veslajoč) na levo, l. ripa Plin., amnis T. leva stran reke. Od tod subst.
a) laeva -ae, f α) (sc. manus) leva roka, levica: amissa l. Lucr., Ilionea petit dextrā laevāque Serestum V., cognovi clipeum, laevae gestamina nostrae O. β) (sc. pars) leva (stran): laevam cuncta cohors remis ventisque petivit V., laevam pete O., ab laeva Enn. ap. Ci., ad laevam Enn. et Acc. ap. Non., Ci. na levi(ci), in laevam Plin. na levo; pogosto v abl. = na levi (strani): dextrā montibus, laevā Tiberi amne saeptus L., circumstant animae dextrā laevāque frequentes V., laeva eius fluminis Iul. Val., a dextrā laevāque O.
b) laevum -ī, n leva (stran); le v zvezi s praep.: fleximus in laevum cursus O. na levo (stran); pl. laeva -ōrum, n (sc. loca) na levi (strani) ležeči kraji, leva stran kakega kraja: laeva tenet Thetis V., Thracen et laeva Propontidis intrat O., laeva petentibus Plin., l. maris T.

2. metaf.
a) levi = neroden, nespreten, okoren, neumen, nespameten, áboten, glup: puer hic non laeve iussa Philippi accipiebat H. ne nerodno = zelo spretno, si mens non laeva fuisset V., o ego laevus! H. o jaz neumnež!, pectus l. Pers.
b) neprimeren, neprijeten, nepríličen, neugoden: cum te sic tempore laevo interpellarim H.
c) (v avgurskem jeziku po rimskem pojmovanju =) ugoden, povóljen, dober, zadovoljiv, srečen = srečnega (dobrega) pomena, srečo (dobro) prinašajoč; rim. avgur je namreč pri opazovanju gledal proti jugu ter imel vzhod [= izvor luči in s tem tudi sreče] na levi; prim. L. 1, 18 in Plin. 2, 142): tonitru dedit omina laevo Iuppiter, et laevo fulmina missa polo O., numina l. V. naklonjena, prizanesljiva, milostna, omina Ph.; adv. acc. sg. n.: intonuit laevum V. na levi, z leve = ugodno.
d) pesn. (po grškem pojmovanju =) neugoden, nepovóljen, nesrečen, zlovešč, zlokoben, grozljiv, poguben; grški prerokovalec usode je bil pri opazovanju obrnjen proti severu in je torej imel vzhodno (= srečno stran) na desni: teque nec laevus vetet ire picus nec vaga cornix H., l. omen Val. Fl., numen Mart. nenaklonjeno, neprizanesljivo, nemilostno, laevo monitu Iuv. s pogubnim naukom, l. ignis Stat. (o kugi).

left-handed [léfthǽndid] pridevnik (left-handedly prislov)
levičen; z levo roko, dvoumen, dvomljiv; neroden; morganatičen (zakon)
arhaično zlovešč

lugubre [lügübr] adjectif žalosten, turoben, povzročajoč žalost; grozljiv, zlovešč, zlonosen, nesrečen

chanson féminin lugubre žalna pesem, žalostinka

lūgubris -e (lūgēre)

1. žalen, žalujoč: eiulatio, lamentatio Ci. ali cantus Ci., H. tožba za umrlim, nárek, narék(anje), narícanje, carmen Ci. žalostinka, žálostnica, l. vestis Ter., Iust. ali sordes lugubres Ci. žalno oblačilo, žalna obleka (oprava), per XL annos non cultu nisi lugubri egit T. v žalni opravi, toda l. sagum H. preprost, umazan plašč, annus lugubris duorum consulum funeribus L. žalostno, polno žalovanja; subst. lūgubria -ium, n žalna obleka (oprava): Pr., Sen. tr., lugubria indue O., l. ponere (sleči) O.

2. žalujoč, žalosten, (o)tožen, žaloben: domus L. hiša žalosti, Clymene, genitor, pectora O., vultus O., Sen. tr.; meton. žaloben, žalosten =
a) žalost vzbujajoč, zlonosen, nesrečo prinašajoč, nesrečen: bellum H., sidus Val. Fl., dies Suet. ali = zlokoben, zlovešč, grozo (strah) vzbujajoč: ales H. ptica zlokobnica, zlokobna ptica glasnica.
b) = mil, otožen, ganljiv, milotožen: vagitus, vox Lucr., verba O. — Adv.

1. lūgubriter žalobno, milo, otožno, milotožno: eiulare Ap. žalobno zajokati, zagnati otožen jok, milo se zjokati.

2. lūgubre
a) žalobno, milo, otožno, milotožno: clamare, sibilare Amm.
b) zlokobno, zlovešče: cometae sanguinei l. rubent V., sonitu l. minaci Mulciber immugit Sil.

Opomba: Pesniki (Lucr., O., Sil.) včasih merijo lugúbris.