Franja

zločin moški spol (-a …) pravo das Verbrechen (tudi figurativno); -verbrechen (nacističen Naziverbrechen, seksualni/spolni Sexualverbrechen, Sittlichkeitsverbrechen, Triebverbrechen, težek, hud Kapitalverbrechen, vojni Kriegsverbrechen, storjen z nasiljem Gewaltverbrechen); figurativno die Freveltat, die Untat, die Übeltat, das Verbrechen
mesto zločina der Tatort
potek zločina der Tathergang
razkrivanje zločinov die Verbrechensaufklärung
svet zločina die Verbrecherwelt
boj proti zločinom die Verbrechensbekämpfung
preprečevanje zločinov Verbrechensverhütung
dokazati zločin komu (jemanden) überführen
figurativno biti zločin verbrecherisch sein

zlȍčīn m, zlòčin m zločin, hudodelstvo

zločín crime; pravo felony, misdeed; evil deed; outrage (nad kom on, upon someone); evil deed; sin

politični zločín political crime
najhujši zločín crime of the deepest (ali blackest) dye
zločín, ki se kaznuje s smrtjo capital crime, capital offence
zločín, ki se kaznuje z zaporom in odvzemon državljanskih pravic ZDA infamous crime
zločín je, da so porušili to staro hišo it was a crying shame (ali a crime, a sin) to pull down that old house
zakriviti zločín to commit (ali to perpetrate) a crime

zločín crime moški spol , forfait moški spol , délit moški spol (grave)

politični zločin crime politique
seksualni zločin crime (de) sadique
velik zločin crime capital (ali qui mérite la peine capitale)
narediti, zakriviti zločin commettre un crime

zločín (-a) m delitto, misfatto, crimine:
zagrešiti zločin commettere, perpetrare un delitto
omadeževati se z zločinom macchiarsi di un delitto
sodelovati pri zločinu essere complice di un crimine
kaznovati zločin punire il delitto
vojni zločin crimine di guerra
zločin iz nemarnosti delitto colposo
jur. zločin razžalitve veličanstva delitto di lesa maestà, crimenlese

zločín m zločin

zločín crimen m ; delito m (grave)

zakriviti zločin cometer un delito, cometer (ali perpetrar) un crimen
velik zločin crimen capital
politični zločin crimen político
seksualni zločin delito (de motivación) sexual
zločin in kazen crimen y castigo

zločín -a m., зло́чин -у ч.

zločín -a m crimă

зло́чин -у ч., zločín -a m., hudodélstvo -a s.

seksualni zločin moški spol das Sittlichkeitsverbrechen, die Sexualstraftat, das Sexualdelikt, das Sexualverbrechen, Triebverbrechen

spolni zločin moški spol pravo das Sittlichkeitsverbrechen

vojni zločin moški spol das Kriegsverbrechen

capitālis -e (caput)

1.
a) (o rečeh) pri čemer gre komu za glavo, zaglaven, smrten: Icti., periculum Pl. smrtna nevarnost, facinora Caecil. ap. Ci. dejanja, ki se kaznujejo s smrtjo, flagitia Ter., res capitalis Ca. fr., Ci., L., Q.; v pl.: S., Cu., rerum capitalium quaestiones Ci. pri katerih gre za življenje in smrt, c. crimen Ci., c. fraus Ci., noxa L., poena L., Suet., supplicium Cu., Suet., causae, iudicia Q., tres viri capitales Ci. ali triumviri capitales L. trije možje višji jetničarji (gl. triumvir). Od tod subst. capital, poklas. in redkeje tudi v popolni obl. capitāle -ālis, n smrtne kazni vreden zločin, zločin, ki se kaznuje s smrtjo, smrtni zločin: capital facere Pl. umor zagrešiti, capital admittere gladio Dig., capital est facinus, quod capitis poenā luitur P. F.; pogosto v zvezah: capital est, si (nisi)... Ci., Iust. ali z inf.: Luc. ap. Non., L., Cu. idr., tudi capitale est z inf.: Q., capitale fuisse, cum... T., capital exsistit z inf.: Val. Max., capital facere z inf.: Plin. šteti kaj za glavni zločin; v pl. capitālia -ium, n: Suet., capitalia audere L., vindicare Ci.
b) (o osebah) smrtnega zločina kriv: c. homo Ci., capitalis, qui id unum, quod omnium sceleratissimum fuerit, exceperit Ci., hoc erat etiam capitalior, quod idem pecunias... faenori dabat Ci. (namiguje na capita = glavnice).

2. pren. smrtno nevaren, smrten, smrtonosen, poguben: inimicus, hostis, odium, oratio Ci., capitalem et pestiferum reditum timere Ci., nulla capitalior pestis Ci.

3. glaven, poglaviten, izvrsten, odličen: Siculus ille capitalis (Philistus) Ci. ep. glavni pisec, capitale vocamus ingenium sollers O. — Adv. capitāliter

1. na življenje in smrt, smrtno: lacessere Plin. iun., odisse Amm., saevire Cass.

2. (v kazenskopravnem pomenu) tako, da gre za svobodo ali glavo: Cod. Th., c. animadvertere in militem Veg. vojaka s smrtjo kaznovati.

comperiō -īre -perī -pertum (prim. perīculum, perītus) natančno spozna(va)ti, izvedeti, dognati: atqui certo comperi Ter., illi venturi erant: qui comperisti? Ci., si compertum est C. če se je dognalo; z obj. v acc.: ex quibus hominibus omnia comperi Ci., quod ex multis audivi et comperi Ci., rem gestam c. ab aliquo N.; nam. praep. sam abl.: nihil se testibus, nihil tabulis, nihil gravi aliquo argumento comperisse Ci.; v pass.: res a te ipso comperta Ci., ea sunt comperta per me Ci., quae postquam Metello (dat.) comperta sunt S. je prišlo na znanje; z odvisnim predik.: omnia falsa atque insidiose ficta comperta sunt Ci. vse se je izkazalo za napačno in …, a quo cum quaereret Pyrrhus, qualem Romam comperisset Eutr.; dopolnilo z de: de amore hoc c. Ter., nihil de hoc comperi, nihil suspicatus sum Ci., postquam de scelere filii comperit N. postquam de rebus Vagae actis comperit S.; z ACI: Ter., N., H., Q., ubi comperit Heraclium non adesse Ci., ex captivo comperit Correum milia sex peditum delegisse C., hanc gentem Clusium Romamque inde venisse comperio L.; z odvisnim vprašanjem: id pactione an casu ita evenerit, parum comperimus S., an ab ipso id genus exercitationis sit inventum, … parum comperi Q. Pogosto pt. pf. compertus 3 „izveden“

1. ki se je izvedel, dognan, (za)slišan: compertum narrare S., comperta narrare Cu., an oculis comperta haberet, quae diceret L. ali je videl na lastne oči; v absolutnem abl.: compertō ko se je (bilo) izvedelo: satis comperto Eordaeam petituros Romanos L., nondum comperto, quam regionem hostes petissent L., comperto Plautum et Sullam maxime timeri T.

2. izvesten, zanesljiv, (očitno) znan, očiten, gotov, neizpodbiten: levem auditionem pro re comperta habere C. prazno govorico imeti za gotovo resnico, non ego haec incertis iactata rumoribus affero, sed comperta et explorata L., exponam vobis … facinus manifesto compertum atque deprehensum Ci., comperta nuntiare T.; compertum est alicui aliquid S., Tib., Plin., Q., T. komu je kaj dobro znano; compertum habere (aliquid) L. kaj za gotovo imeti, desinant ultra opinari mihique, qui compertum habeo, credant C. ap. Suet., compertum ego habeo verba virtutem non addere; res indicat nihil ipsos habuisse comperti Ci. da niso vedeli nič gotovega; esse pro comperto Cu., pro comperto polliceri Suet. — Od tod adv. compertē iz dobrega (zanesljivega) vira: Gell., komp. compertius Gell.

3. z gen. criminis ali z inf. komur se je dokazal kak zločin, komur se je dokazalo, da je česa kriv, spoznan za krivega: iuvenis nullius probri compertus L., Vestales compertae stupri L., nullius flagitii compertus T., Olympiada velut stupri compertam repudio dimiserat Iust.; compertus publicam pecuniam avertisse T. — Redka, navidezno po glag. experior tvorjena soobl. comperior -īrī -pertus sum: Ter., Gell., Ap., Tert., Metellum … magnum et sapientem virum fuisse comperior S., hunc ego Lepidum … gravem et sapientem virum fuisse compe-rior T.

crímă -e f zločin, hudodelstvo

crime¹ [kraim] samostalnik
zločin, hudodelstvo
pogovorno traparija

a mistake worse than a crime velika, nepopravljiva napaka
to commit a crime zagrešiti zločin
capital crime zločin, ki se kaznuje s smrtjo

crime [krim] masculin hudodelstvo, zločin; umor

crime d'Etat zločin zoper državo
crime contre la sûreté de l'Etat zločin zoper varnost države
crime de guerre vojni zločin
crime contre les mœurs zločin zoper nravnost
crime de lèse-majesté razžalitev veličanstva
crime parfait popoln, perfekten umor
faire, commettre, consommer, perpétrer un crime zakriviti zločin
ce n'est pas un grand crime to ni tako hudó
il a été reconnu coupable de deux crimes spoznali so ga za krivega dveh zločinov
le crime ne paie pas (proverbe) zločin se ne izplača

crimen moški spol zločin, hudodelstvo

crimen de lesa majestad razžaljenje veličanstva
cometer un crimen zakriviti zločin

crīmen -inis, n

1. (ob)dolžitev, (ob)tožba, okrivitev, kleveta, opravljanje: magnum, falsum, verum Ci., navale (zastran mornarjev) Ci., atrox, caecum L., Catilina … littera mittit: se falsis criminibus circumventum … fortunae cedere S., cr. defendere, propulsare, purgare Ci., cr. inferre Ci. = in crimen vocare Ci. ali adducere Plin. (ob)dolžiti, (ob)tožiti, in crimen venire Ter. ali in crimen vocari N. ali esse in crimine Ci. obdolžen (obtožen) biti, cr. afferre ali sibi facere Ci. nakopa(va)ti si obtožbo, ubi est crimen? Ci. podlaga obtožbi, quae te mihi crimina mutant? Pr. klevete, Agrippina molitur crimina et accusatorem T., in crimina attrahi T. vpleten biti v obtožbe; s subjektnim gen.: cum criminibus adversariorum in invidiam venisset N., absens invidiae crimine accusatur N. na okrivljenje zavistnežev, Persei crimina L.; nam. tega gen. s svojilnimi zaimki: meum crimen avaritiae te nimiae coarguit Ci., audi mea crimina O.; z objektnim gen.: cr. regis L., cr. ambitūs Ci. obdolžitev prežanja na (častno) službo, maiestatis Ci., Suet. obdolžitev zaradi žalitve veličanstva, proditionis N., quid mihi non cessas fingere crimen Pr. dolžiti me po krivem lenobe; nam. gen.
a) skloni s praep.: reliquum est crimen de (zastran) veneno Ci., crimina in patres L. naperjene proti … , sermones pleni criminum in patres L., omnia criminum inter ipsos plena L. polno medsebojnih obtožb.
b) kak pron. ali adj.: qui crimine eo damnaretur Ci. zaradi tega, zato, hoc meum crimen est Ci. proti meni naperjena obtožba, suis eum certis propriisque criminibus accusabo Ci. iz gotovih razlogov, ki se tičejo njega, crimine Pario est accusatus N. na obtožbo zastran Para; occ. točka (ob)tožbe: duo crimina vel maxima minuerentur Ci., sunt autem duo crimina, auri et veneni Ci.

2. pren. očitanje, očitek, sponašanje: non erat in hoc neque crimen ullum neque reprehensio Ci., cr. libidinis atque cupiditatis Ci., quod est istud crimen senectutis? (starost, dat.) Ci., ne hoc sit crimen in Verrem, fecerunt alii Ci., esse crimini alicui Ci. biti komu v očitek, crimini dare aliquid (alicui) Ci., N. očitati kaj (komu), cr. arrogantiae C., ubi vigent crimina H. kjer cveto očitki, crimen amor vestrum V. ki je vama (tebi in materi) očitek, cr. merere T. očitek nakopati si; occ. pretveza: sere crimina belli V. prepiri, ki povzročajo vojno.

3. met. (pesn.) predmet ali povod očitanja (očitanju), obtožbe (obtožbi), sramotenja (sramotenju): perpetuae crimen posteritati eris O. potomci te bodo neprestano grdili, iacui crimen onusque toro O.; occ.
a) (pesn.) prikaz(ovanje) ali opis(ovanje) pregrešnih dogodkov, prikazana (opisana) pregreha, prikazan (opisan) zločin: pictae, caelestia crimina, vestes O. = z vezenimi ljubezenskimi prizori iz življenja bogov, impressā signat sua crimina gemmā O. zločinsko pismo, tum paries nullo crimine pictus erat Pr. z nobenim pregrešnim predmetom.
b) dejanje, ki daje povod očitanju, krivda, hudodelstvo, zločin, greh, pregreha: cr. meum L., qui nos poenā, non crimine liberant L., se causam clamat crimenque caputque malorum V., accipe nunc Danaûm insidias et crimine ab uno disce omnes V., silentium vitas et crimina discit V. (o sodniku mrtvih), non licuit thalami expertem sine crimine vitam degere V. brez krivde, nedolžno, hoc si crimen erit, crimen amoris erit Pr., tam formosa tuum mortua crimen erit Pr., at pereant Baiae crimen amoris aquae Pr. ki so zakrivile nezvestobo, crimen prodere vultu O., concepta crimina O. pregrešno spočet otrok, criminis reus Cu., ipsi tempus fore, quo crimina et innoxios discerneret T., crimen ultro fateri Suet.; poseb. prešuštvo, ljubimkanje: Iuppiter aut falsus est aut crimine verus O., Fabium de crimine laeto procreat Sil.; (o neživem subj.): brassicae crimina Plin. popačenosti, hibe.