aureātus 3 (aureus) z zlatom nakičen, okrašen: Sid.
aureus 3 (aurum)
1. zlat: patera Pl., Cu., imber Ter., māla Hesperidum Varr., Lucr., anulus Ci. idr., pocula Ci., S. fr., vas Ci., vasa Cu., Plin., corona (kot darilo zmagovitim poveljnikom) N., L., Cu., Plin., tripus N., fibula, virga, sponda V., axis O., nummus Plin. zlat denarij, zlatnik, v pl.: Ci., L., nummi Philippei aurei Pl., L., tako tudi denarius aureus Petr. zlat denarij, in subst. samo aureī -ōrum, m zlati: L., Cu., Suet., mille aureûm (= aureorum) Ap. (zlat je veljal 25 srebrnih denarijev ali 100 sestercijev), aurei Philippei Vop. Filipovi zlati, aurei Antoniani Vop. Antonijevi zlati; pesn. enalaga: vis aurea O. moč spreminjanja česa v zlato.
2. occ.
a) z zlatom nakičen, okrašen, z zlatom pretkan, pozlačen: victima Naev. ap. Prob., palla Varr. fr., amiculum Ci., vestis, cingula V., paludamentum Plin., sella Ci., N., Pr., lectica Cu., currus H., templa Pr., Capitolia V., tecta Q., cortinae Suet., acies L. vojaki s pozlačenimi ščiti, Pactolus O. zlatopeščen, zlatopesk.
b) zlatast, zlato rumen, zlato žareč: color Lucr., O., Plin., Gell., caesaries V. ali coma O., Cat. zlato plav mala Varr., V. kutine, uvae Sen. ph., flos Plin., maculae C., L., sol Enn. ap. Ci., V., lumina solis Lucr., luna O., Phoebe V., O., sidus H., sidera V., caeli cavernae Varr. ap. Non., nox Val. Fl. zvezdnata.
3. pren. zlat = lep, (pre)krasen, mičen, (pre)ljubek, izvrsten: Amor O., Venus V., O., Copia H., qui nunc te fruitur credulus aurea H. imajoč te za „zlatko“, mediocritas H. zlata srednja pot, mores H., tempus H., saecula V., O., aetas O., gens V., dicta Lucr., anus, munera Tib., litus Mart.; iron. v besedni igri: venio nunc ad illud nomen aureum (= Chrysogonus) Ci.
Opomba: V obl., ki se končajo z dolgim zlogom, daktilski pesniki v začetku in ob koncu verzov skrčujejo končna dva vokala v enega: aure͡ā percussum virgā V., aure͡a composuit spondā V., thalamoque haec coniugis aure͡ō V., arboris aure͡æ O.
aurō -āre -ātus (aurum) (po)zlatiti, z zlatom prevleči: Tert., Prisc.; sicer le kot adj. pt. pf. aurātus 3 pozlačen, z zlatom opremljen (prevlečen, pretkan, okrašen, ozaljšan): currus Ci., navigium, columnae Cu., metalla Lucr., statua L., lyra O., Pr., vestes O. ali amictus O., Prud. ali chlamys V. z zlatom pretkan(a), sinus O. z zlatom okrašeno, z zlato zaponko zapeto, frons V., tempora V. z zlato čelado pokriti, milites L. s pozlačenimi ščiti, imperator L. z zlatom nakiten, aurata (puella) O. oblečena v obleko, pretkano z zlatom, ali z zlatnino nakitena: Pl., guttae Plin.; (o žrtvah, katerim so pozlačevali rogove): bos auratus L. s pozlačenima rogovoma, cornua bovis aurata L., hostia auratior Tert.; od tod o rečnem bogu Eridanu: auratus cornua (grški acc.) V. zlatorogi; zlat: monilia O.
bìljōrčica ž, bìljōrka ž igla za vezenje z zlatom
chrȳsendetos -a -um (gr.χρυσένδετος) z zlatom vdelan: lances Mart.; subst. chrȳsendeta -ōrum, n(sc. vasa) z zlatom vdelane posode, sklede: Mart.
damascene1 [dǽməsi:n] prehodni glagol
z zlatom ali srebrom inkrustirati, damastiti
demi-fin, e [-fɛ̃, fin] poldebel; masculin legura, zlitina z zlatom
díba ž (t. diba, perz.) zastar. brokat, z zlatom in srebrom pretkana svila
dorer [dɔre] verbe transitif pozlatiti (tudi figuré); obšiti z zlatom; figuré olepšati; osladiti, napraviti okusno, sprejemljivo
dorer la pâte namazati, porumeneti testo z rumenjakom
faire dorer un cadre dati pozlatiti okvir
le soleil lui a doré la peau sonce mu je porjavilo kožo
dorer la pilule à quelqu'un koga z ljubeznivimi, laskavimi besedami pripraviti do tega, da sprejme nekaj neprijetnega
gláma ž zmes srebra s kakšno drugo kovino, navadno zlatom
in-aurō -āre -āvī -ātum (in, aurum) pozlatiti (pozlačevati): parietes tamquam vasa inaurantur Plin., aes i. Vitr., Icti.; večinoma pt. pf. inaurātus 3 pozlačen: statua Ci., columna extrinsecus inaurata Ci., acanthus O., vestis O. ali palla i. Corn. z zlatom pretkana, pellis arietis i. Enn. zlato runo, omni patagio inauratior pavo Tert.; metaf. (šalj.) v zlato vdeti, z zlatom zaliti = obogatiti: puto te malle a Caesare consuli quam inaurari Ci. ep., te fortunae rivus inauret H.
kòtr̄lj -ŕlja m
1. s srebrom ali zlatom vezen vrh ženske kape
2. svitek: staviti kotrlj na glavu da bi se lakše nosio teret
orpellare
A) v. tr. (pres. orpēllo)
1. krasiti, prevleči z lažnim zlatom
2. pren. prikrivati, slepiti
B) ➞ orpellarsi v. rifl. (pres. mi orpēllo) pretirano, neokusno se ličiti
pay-dirt [péidə:t] samostalnik
ameriško zemlja, bogata z zlatom
figurativno dobiček, uspeh, korst
to strike pay-dirt uspeti
ratio [réišiou] samostalnik
matematika razmerje
matematika kvocient
ekonomija razmerje vrednosti med zlatom in srebrom
in the ratio of 2 to 5 v razmerju 2 proti 5
to be in the inverse ratio to biti v obratnem razmerju z
šìkli neskl. prid. z zlatom okrašen, pozlačen: zbore Turci u šikli odaji
tèrluci tȅrūkā m mn. (t. terlik) dial. ženske copate iz safiana ali škrlatnega usnja, izvezene z zlatom, srebrom ali svilo: seki sam terluke kupio
varaklèisati -išēm zlatiti, oblagati z zlatom v listih
zlatnínar -ja m zlatar, zlatninar, trgovac zlatom