zlatnin|a ženski spol (-e …) Goldwaren množina
zlatnína gold jewellery; (namizna) gold plate
zlatnína orfèvrerie ženski spol , bijouterie ženski spol
zlatnína (-e) f
1. oro, ori
2. knjiž. color oro
zlatnína ž zlatnina, zlatne stvari
zlatnína joyería f ; orfebrería f
zlatnína -e ž., зо́лото -а с., золоті́ ре́чі -и́х рече́й мн.
aurāmentum -ī, n (aurum) izdelek iz zlata, zlatnina, zlata posoda: It.
aurum (vulg. ōrum Fest.) -i, n (iz *ausom; prim. sab. ausum = aurum, lat. aurōra)
1. zlato: auri venas penitus abditas invenimus Ci., candelabrum e gemmis auroque perfectum Ci., aurum infectum L., V., Dig., fert Britannia aurum et argentum et alia metalla T., indicium auri Plin. zlatosledna napoved; preg.: montes auri polliceri Ter. zlate gore obljubljati.
2. met. iz zlata izdelane stvari, zlatnina, zlato (namizno) posodje: Sen. ph., Q., auro et argento abundare Ci., caelatum aurum et argentum Ci. gravirano zlato in srebrno posodje, omne argentum, ebur, aurum, gemmas coëmere Ci. vse umetnine iz..., nec domus argento fulget nec auro renidet Lucr., auro cenare L. ob zlatem namizju; zlata čaša, zlato torilo: aurum plenum V., caelata in auro facta patrum V., bibere venenum in auro Sen. tr.; ἕν διὰ δυοῖν: pateris libamus et auro V. iz zlatih čaš; zlata posteljna (nočna) posoda: onus ventris auro excepit Lamp.; zlata žvala: (equi) fulvum mandunt sub dentibus aurum V.; zlat jarem: iungit equos auro genitor V.; zlata veriga, zlata zapona, zlato naglavje, zlatinje: Pl., oneratae veste atque auro Ter., aurum fulvum V., fatale O., dives pictāī (= pictae) vestis et auri V.; opletek, zlata mreža za lase: crines nodantur in aurum V.; zlate niti: fert picturatas auri subtemine vestes V.; zlata žica: stipat... argentum,... lebetas, loricam consertam hamis auroque trilicem V.; zlata pločevina: velatus auro vittisque iuvencus V. s pozlačenima rogovoma in okrašen z naglavnimi trakovi; zlat prstan: aestivum ali semenstre aurum Iuv. (prvega so nosili gizdalini le poleti na prstu, drugega pa vojaški tribuni, ki so pogosto služili le pol leta); zlato runo: auro heros Aesonius potitur O.; occ. kovano zlato, zlat denar, denar nasploh: aula onusta auri Pl., aurum Philippeum Pl., spondeo et mille auri Philippûm dotis Pl. 1000 Filipovih zlatov (gl. Philippus), vide, quaeso, ne qua lacuna sit in auro Ci., auri acervus H., auri sacra fames V., Polydorum obtruncat et auro vi potitur V., aurum signatum L., aurum et opes, praecipuae bellorum causae T.
3. pesn. pren.
a) zlata barva, zlati lesk: nubes radiis ardens lucis et auro V., anguis cristis praesignis et auro O., spicis nitido flaventibus auro Val. Fl.
b) zlati vek, zlata doba: subiit argentea proles, auro deterior O., quamvis redeant in aurum tempora priscum H.
chrȳseus 3 (gr.χρύσεος) zlat: basiliscus Ap. h. zlatenkasti; subst. chrȳsea -ōrum, n zlatnina: Mart. (dobi se tudi chrȳsia).
gold1 [gould] samostalnik
zlato, zlatnik, zlatnina
figurativno bogastvo, dragocenost, zaklad; središče tarče (pri streljanju z lokom)
all that glitters in not gold ni vse zlato, kar se sveti, videz vara
the countries on gold države z zlato valuto
as good as gold dober, kot kruh, izredno priden
to make a gold zadeti sredino tarče
worth one's weight in gold neprecenljiv, nepoplačljiv
Juwelierwaren, pl, zlatnina
orfèvrerie [ɔrfɛvrɛri] féminin zlatarstvo, zlatarna, zlatnina
l'orfèvrerie d'une église dragoceni predmeti kake cerkve
une pièce d'orfèvrerie kos srebrnine
platería ženski spol srebrnina, srebrna posoda; srebrarna; zlatnina, zlatarna
зо́лото -а с., zlató -á s., zlatnína -e ž.
ōro m
1. kem. zlato (Au):
oro bianco belo zlato
oro fino čisto, suho zlato
oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
oro in foglia zlata folija
oro in verghe zlato v palicah
d'oro zlat (tudi pren.);
in oro zlat
lavaggio dell'oro izpiranje zlata
dare l'oro pozlatiti
legare in oro vdelati v zlato
consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
cuore d'oro pren. zlato srce
parole d'oro pren. modre besede
prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
oro nero pren. črno zlato, nafta
2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu
3. zlato rumena barva
4.
ori pl. zlatnina, zlati nakit
PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti
χρῡσίδιον, χρῡσίον τό (demin. od χρυσός) košček zlata, kovano zlato, zlatnina, cekin, zlat denar, zlat.
χρῡσός, ὁ [Et. izpos. iz semit.; hebr. chārūts] zlato, zlatnina, zlata posoda, zlato orodje, zlat nakit, zlat denar, zlat(nik), λευκός s srebrom pomešano zlato.