Franja

zlateničast, zlateničen [é] medicina gelbsüchtig

zlaténičen qui a la jaunisse, ictérique

zlaténičen (-čna -o) adj. med. itterico

zlaténičen -čna -o žutičav, žutični, ikterični

zlaténičen med ictérico

albūginōsus 3 (albūgō) zlateničen: P. Veg.

arcuō (arquō) -āre -ātum (arcus, arquus) lokasto (za)kriviti, v act. le refl., v pass. le med. = lokasto (za)kriviti se, v loku viti se, lokoma lesti: sinus arcuat Mel., Araxes arcuato amne descendit Mel., quae (millepeda) non arcuatur Plin. Od tod adj. pt. pf. arcuātus (arquātus) 3

1. (nav. v obliki arcuātus) uločen, lokasto zakrivljen: Iris arcu͡ato caelum curvamine signans O., currus arc. L., opus Plin. iun., Front., impetus Tert., sellula Arn., vulnus Hier.

2. (nav. v obliki arquātus) mavričast, mavrično obarvan: color... arquato similis Cael., morbus Cael. zlatenica. Od tod arquātus 3 (o živih bitjih) zlateničen: pecus Col.; subst. arquātus -ī, m zlateničnik, zlateničar: Afr. fr., Varr. ap. Non., Lucr., Plin.

atrabiliario zlateničen; čemeren

aurīgineus 3 (aurīgō = aurūgō) zlateničen: color Cael.

aurīginōsus 3 (aurīgō = aurūgō) zlateničen: Ap., Marc.

gelbsüchtig zlateničen; Pflanze: klorotičen

ictericus 3 (gr. ἰκτερικός) zlaténičen, žolténičen: Plin., Iuv., Ambr.

ictérique [iktɛrik] médecine zlateničen

ittērico

A) agg. (m pl. -ci) med. ikteričen, zlateničen

B) m (f -ca) med. zlateničar, zlateničarka

jaundiced [džɔ́:ndist] pridevnik
medicina zlateničen; rumen
figurativno zavisten, ljubosumen, poln predsodkov

желтушный zlateničen

aurūginō -āre (aurūgō) zlatenico imeti, zlateničen biti: Tert.

bīlis -is, abl. -ī, po H. -e, f

1. žolč (kot izloček jeter): Ca., Lucr., Cels., Col., cum... pituita redundat aut bilis, in corpore morbi... nascuntur Ci., qui purgor bilem H., bilis suffusa Plin. ali suffusio luridae bilis Sen. ph. žolčnica, zlatenica, bile suffusus Plin. žolčen, zlateničen; pl. biles Plin. rumeni in črni žolč.

2. pren. žolč = jeza, bes, srd, čemernost: Pers., Mart., Iuv., Suet., non placet mihi cena, quae bilem movet Pl., bilem id commovet Ci. ep. razjezi, bile tumet iecur H., expellere bilem meraco H., non continere bilem Sen. rh., bilem habere Sen. ph. jezen biti, cui sententiae tantum bilis, tantum amaritudinis inest, ut... Plin. iun.; pl.: biles Venereae Ap.; poseb. ātra ali nigra bīlis črni žolč = otožnost, blaznost, besnost, divja srditost: atra bilis agitat hominem Pl., atrā bili percita est Pl., quem nos furorem, μελαγχολίαν illi vocant, quasi vero atra bili solum mens moveatur Ci., atrae bilis morbus Cels., bilis nigra curanda est et ipsa furoris causa removenda Sen. ph.

icterus -ī, m (gr. ἴκτερος) ikter, rumenkast ptiček; zlateničen človek, ki ga pogleda, se baje znebi zlaténice: Plin. (ki ga istoveti s kobilarjem = galgulus).