Franja

zlȁtast -a -o zlatast

zlátast (-a -o) adj. color oro; dorato

aureolus 3 (demin. aureus)

1. lepo zlat, lično iz zlata narejen: Vulg., anellus, ensiculus Pl., malum Cat.; subst. aureolus -ī, m (sc. nummus) cekinček: Mart.

2. pren. zlat = lep, ličen, krasen, ljubek: libellus, oratiuncula Ci., pedes Cat.

3. pozlačen: cinctus Luc. ap. Non., laquearia Prud.

4. zlatast, zlate barve: collum Varr., color Col.

aureus 3 (aurum)

1. zlat: patera Pl., Cu., imber Ter., māla Hesperidum Varr., Lucr., anulus Ci. idr., pocula Ci., S. fr., vas Ci., vasa Cu., Plin., corona (kot darilo zmagovitim poveljnikom) N., L., Cu., Plin., tripus N., fibula, virga, sponda V., axis O., nummus Plin. zlat denarij, zlatnik, v pl.: Ci., L., nummi Philippei aurei Pl., L., tako tudi denarius aureus Petr. zlat denarij, in subst. samo aureī -ōrum, m zlati: L., Cu., Suet., mille aureûm (= aureorum) Ap. (zlat je veljal 25 srebrnih denarijev ali 100 sestercijev), aurei Philippei Vop. Filipovi zlati, aurei Antoniani Vop. Antonijevi zlati; pesn. enalaga: vis aurea O. moč spreminjanja česa v zlato.

2. occ.
a) z zlatom nakičen, okrašen, z zlatom pretkan, pozlačen: victima Naev. ap. Prob., palla Varr. fr., amiculum Ci., vestis, cingula V., paludamentum Plin., sella Ci., N., Pr., lectica Cu., currus H., templa Pr., Capitolia V., tecta Q., cortinae Suet., acies L. vojaki s pozlačenimi ščiti, Pactolus O. zlatopeščen, zlatopesk.
b) zlatast, zlato rumen, zlato žareč: color Lucr., O., Plin., Gell., caesaries V. ali coma O., Cat. zlato plav mala Varr., V. kutine, uvae Sen. ph., flos Plin., maculae C., L., sol Enn. ap. Ci., V., lumina solis Lucr., luna O., Phoebe V., O., sidus H., sidera V., caeli cavernae Varr. ap. Non., nox Val. Fl. zvezdnata.

3. pren. zlat = lep, (pre)krasen, mičen, (pre)ljubek, izvrsten: Amor O., Venus V., O., Copia H., qui nunc te fruitur credulus aurea H. imajoč te za „zlatko“, mediocritas H. zlata srednja pot, mores H., tempus H., saecula V., O., aetas O., gens V., dicta Lucr., anus, munera Tib., litus Mart.; iron. v besedni igri: venio nunc ad illud nomen aureum (= Chrysogonus) Ci.

Opomba: V obl., ki se končajo z dolgim zlogom, daktilski pesniki v začetku in ob koncu verzov skrčujejo končna dva vokala v enega: aure͡ā percussum virgā V., aure͡a composuit spondā V., thalamoque haec coniugis aure͡ō V., arboris aure͡æ O.

χρῡ́σεος 3 skrč. χρῡσοῦς, ῆ, οῦν (χρυσός) 1. a) zlat, iz zlata, z zlatom okrašen, pozlačen; b) zlatorumen, zlatast, sijajen. 2. krasen, dragocen; ὁ zlat(nik).

χρῡσο-ειδής 2 (εἶδος) zlatorumen, zlatast, kakor zlato.

χρῡσο-κόμᾱς dor. = -κόμης, ου, ὁ χρυσό-κομος 2 (κόμη) ion. z zlatimi kodri, zlatolas, zlatast, zlatorumen.