Franja

zlati|ti (-m) pozlatiti vergolden (v ognju feuervergolden)

zlátiti zlâtīm
I. zlatiti: zlatiti lančić; sunce zlati vrhove planina
II. zlatiti se zlatiti se, zlato sijati: planine se zlate u ćutanju

zlatíti to gild

zlatênje gilding

zlatíti dorer

zlatíti (-ím)

A) perf. dorare, indorare

B) zlatíti se (-ím se) perf. refl.

1. dorarsi

2. pren. biondeggiare (di spighe)

zlatíti -im, zlati -ite, zlatil -a zlatiti, pozlaćivati: zlatiti verižico; sonce zlati gorske vrhove

zlatíti dorar

zlatíti -ím nedov., золоти́ти -лочу́ недок.

aurí -ésc vt./vr. (po)zlatiti

aurō -āre -ātus (aurum) (po)zlatiti, z zlatom prevleči: Tert., Prisc.; sicer le kot adj. pt. pf. aurātus 3 pozlačen, z zlatom opremljen (prevlečen, pretkan, okrašen, ozaljšan): currus Ci., navigium, columnae Cu., metalla Lucr., statua L., lyra O., Pr., vestes O. ali amictus O., Prud. ali chlamys V. z zlatom pretkan(a), sinus O. z zlatom okrašeno, z zlato zaponko zapeto, frons V., tempora V. z zlato čelado pokriti, milites L. s pozlačenimi ščiti, imperator L. z zlatom nakiten, aurata (puella) O. oblečena v obleko, pretkano z zlatom, ali z zlatnino nakitena: Pl., guttae Plin.; (o žrtvah, katerim so pozlačevali rogove): bos auratus L. s pozlačenima rogovoma, cornua bovis aurata L., hostia auratior Tert.; od tod o rečnem bogu Eridanu: auratus cornua (grški acc.) V. zlatorogi; zlat: monilia O.

varaklèisati -išēm zlatiti, oblagati z zlatom v listih

vergolden zlatiti, pozlatiti (tudi figurativ); figurativ (bezahlen) plačati

золоти́ти -лочу́ недок., zlatíti -ím nedov., pozlačeváti -újem nedov.

золотиться zlatiti (se)

aurēscō -ere (aurum) (o)zlatiti se: Varr. — Soobl. ōrēscō: Nov. fr.

biondeggiare v. intr. (pres. biondeggio) zlatiti se; rumeneti, žolteti:
le messi biondeggiano klasje rumeni

feuervergolden Technik zlatiti v ognju

inaurare

A) v. tr. (pres. inauro) knjižno pozlatiti

B) ➞ inaurarsi v. rifl. (pres. mi inauro) zlatiti se

золотеть zlatiti se, svetiti še

ogenj¹ [ô] moški spol (ognja …) das Feuer
bengalski ogenj bengalisches Feuer
Elijev ogenj Eliasfeuer, Elmsfeuer
opozorilni ogenj das Notfeuer
peklenski ogenj die Höllenglut, das Höllenfeuer
taborni ogenj Lagerfeuer
umetelni ogenj Kunstfeuer
bog ognja der Feuergott
častilec ognja der Feueranbeter
čaščenje ognja die Feueranbetung
požiralec ognja der Feuerschlucker
soj ognja der Feuerschein
narediti/zakuriti ogenj Feuer machen
podtakniti ogenj Feuer legen
netenje ognja das Feuerbohren
figurativno bljuvati ogenj in žveplo Gift und Galle speien
kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme
osmojena mačka se ognja boji gebrühte Katze scheut auch kaltes Wasser
med dvema ognjema im Kreuzfeuer, šport igra: der Völkerball
na ogenj auf das Feuer
nalagati na ogenj auflegen, nachlegen
prilivati olje na ogenj Öl ins Feuer gießen
proti ognju:
zaščita proti ognju der Feuerschutz
v ogenj:
vreči v ogenj ins Feuer werfen
dati roko v ogenj za koga/kaj die Hand für jemanden/ (etwas) ins Feuer legen
v ognju:
biti v ognju (goreti) in Flammen stehen
imeti več želez v ognju zwei/mehrere Eisen im Feuer haben
tehnika obstojen v ognju feuerbeständig
obstojnost v ognju die Feuerbeständigkeit
odporen proti ognju feuersicher
odpornost proti ognju die Feuerwiderstand, die Feuersicherheit
pocinkan v ognju feuerverzinkt
pocinkati v ognju feuerverzinken
smrt v ognju der Feuertod
umreti v ognju den Flammentod sterben
zlatenje v ognju die Feuervergoldung
zlatiti v ognju feuervergolden
za ogenj:
posoda za ogenj das Feuerbecken
z ognjem in mečem mit Feuer und Schwert
igrati se z ognjem mit dem Feuer spielen (tudi figurativno)
igra z ognjem ein Spiel mit dem Feuer
tehnika, gradbeništvo, arhitektura peskati z ognjem flammstrahlen