Franja

zle|sti [é] (-zem) lesti

1. živo bitje kam: kriechen (dol herunterkriechen, hinunterkriechen, gor hinaufkriechen, iz česa kriechen aus, skozi hindurchkriechen, v hineinkriechen, kriechen in)

2. steigen (v obleko in die Kleider steigen, v posteljo ins Bett steigen)
figurativno zlesti v glavo in den Kopf steigen

3. (zdrsniti) rutschen
| ➞ → izlesti se

zlésti to creep

zlésti dol to get down, to creep down, to climb down
zlésti kvišku to climb
zlésti na drevo to climb (ali to go up) a tree
zlésti noter to creep in; (v šoli, zdelati) to get (ali scrape) through
zlésti pri izpitu to scrape through an examination

zlésti

zlesti iz česa sortir (en rampant) de quelque chose, se glisser hors de quelque chose
zlesti v kaj entrer dans quelque chose, se glisser dans quelque chose
zlesti na kaj monter sur quelque chose, escalader
zlesti skozi kaj ramper à travers quelque chose, traverser quelque chose (en rampant)
zlesti na kup se ratatiner, tomber en ruine, se délabrer, s'affaisser

zlésti (zlézem) perf. ➞ lesti

1. strisciare, andar strisciando; nascondersi:
kača je zlezla na skalo il serpente raggiunse strisciando il masso

2. andare lentamente, faticosamente; calarsi, scendere; arrampicarsi:
zlesti v vodo calarsi in acqua
zlesti na drevo arrampicarsi sull'albero

3. scivolare:
očala so mu zlezla na nos gli occhiali gli sono scivolati sul naso

4. pren. (izleči se) uscire:
iz bube zleze metulj la farfalla esce dalla crisalide
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. fant jim je zlezel v srce presero a voler bene al ragazzo
pren. zlesti na kup crollare (di edificio fatiscente)
zlesti v glavo, v lase, v noge dare alla testa, tagliare le gambe, ubriacare
zlesti v kosti prender paura, impaurirsi
pog. šol. komaj zlesti superare a malapena la classe
zlesti skupaj appesantirsi (di palpebre)
veke so mu zlezle skupaj in je zadremal le palpebre gli si appesantirono e si appisolò
pog. zlesti skupaj svenire
od strahu je zlezla skupaj dalla paura svenne
zlesti iz plenic maturare, farsi adulto, esperto
zlesti iz postelje alzarsi
zlesti iz težav superare le difficoltà
zlesti na zeleno vejo riprendersi (materialmente)
znati zlesti pod kožo saper scrivere, essere un ottimo conoscitore della natura umana (di scrittore)
zgodaj zlesti pod odejo andare a letto con le galline
zlesti v dolgove ingolfarsi, sprofondare nei debiti
zlesti v dve gube ingobbirsi
zlesti v hlače, v škornje vestirsi, calzare gli stivali
visoko zlesti v družbi, v službi acquisire un'alta posizione sociale, raggiungere alte cariche, alti incarichi

zlésti zlezem
1. popeti se, uspuzati: zlesti na drevo; v službi visoko zlesti
2. puzeći spustiti se: zlesti z drevesa na tla
3. zavući se: zlesti v posteljo
4. provući se: zlesti skozi ograjo
5. izmiljeti (-le-): zlesti iz luknje; zlesti na kup od groze
oronuti od užasa

zlésti

zlesti iz luknje salir de un agujero
zlesti iz jajca salir de huevo (ali del cascarón)
zlesti skozi pasar arrastrándose
zlesti v posteljo arrastrarse a la cama

zlésti zlézem dov., злі́зти -зу док.

• zlésti vèn ви́лізти, ви́повзти

zlésti zlézem dov.
1. a se târî; a se căţăra, a se sui
2. a luneca
3. ekspr. a ieşi

ērēpō -ere -rēpsī -rēptum,

I. intr.

1. zlesti, splaziti se iz česa: sub terra Pl., ex maceria Varr., e ruinis domūs Sen. ph., a cubili Sen. ph.; pren. iziti, na dan priti, pokazati se: in capite eius subito veluti cornua erepserunt Val. Max., pecunia … circum paupertatem plurimum morae habet, dum ex illa erepat Sen. ph.

2. zlesti, splezati po: per aspera (po klečeh na morski obali) Sen. ph., per aspera et devia ad aliquem Suet., in sociam puppim Lucan., in editas sublimitates Amm.; pren. (o stvareh) vzdigati se: per obliquas erepit porticus arces Stat.

— II. trans.

1. prelesti: agrum Iuv.

2. splezati, priplezati do vrha česa, povzpeti se na kaj: montes, quos numquam erepsemus (= erepsissemus) H.

ēscendō -ere -scendī -scēnsum (ē in scandere)

I. intr.

1. zlesti na kaj, v kaj, (s)plezati kam, (gor) stopiti na (v) kaj, vstopiti: quibus allevati milites facilius escenderent S.; escendere illic susum Pl., eo (tjakaj) L.; s praep.: ex alto puteo in summum Pl., in mālum alte Varr. fr., in mālum (navis) L., in tribunal L., ab urbe in arcem L., in equos L. zajahati, in rogum ardentem Ci., in currum Ci., in rostra Ci., in contionem Ci. ep., in navem N. na ladjo stopiti, vkrcati se; pren. povzdigniti (povzdigovati) se, povzpeti se: secundus (gradus), quo grammatica escendit antiqua Varr., escendere in caelum Pl., Ci., contemptus … supra non escendit L.

2. occ. z ladje na suho stopiti, od obale v notranjost dežele iti, potovati, korakati, stopati: escendere Delphos, Pergamum, Ilium a mari L.

— II. trans. zlesti, iti, stopiti (stopati) na kaj: Oetam O., equos S. konje zajahati, rogum Sen. ph., suggestum, rostra T., tribunal Amm.

ēvādō -ere -vāsī -vāsūrus

I. intr.

1. iti iz česa, priti (prihajati) iz česa: supra castra cum turmalibus suis evasit L. je odjezdil, Eurytus evadit Sil. gre naprej. Od kod? s samim abl. (redko): evadere oppido S., silvā opacā, undis V., puteo Ph., patriis tectis Val. Fl.; večinoma z ex: ex aqua Pl., ex alvo Varr. (o čebelah), ex balneis Ci., cum ex … corpore evasisset animus Ci. ko se je duša od … telesa ločila, ko je … telo zapustila. Kod?: per quas (angustias) spiritus evadit Cels. Kam? z in in acc.: ex illis sedibus in haec loca Ci., in terram L., Cu. na suho stopiti, in mare evadit (flumen) Cu. se izteka; tudi splezati, (po)vzpeti se: adverso colle evadunt S. planejo naravnost na hrib, in iugum, in muros evadere L., per praeruptum … saxum in Capitolium evadit L., evadere ad summi fastigia culminis, ad auras superas V., super capita hostium Cu., in cacumen Cu., in cacumina Q., ad culmina Sil., ad adversum villae parietem Suet., ad summitates collium Amm.; abs.: equi inter virgulta evasere S.

2. „srečno priti iz česa“, uiti, uteči, ubežati, bežeč se rešiti: abiit, excessit, evasit, erupit Ci., evasti (gl. opombo): credo, … cavebis H., evadere pet tela L., retro Cu. nazaj bežeč uiti, evadere hoc furto (s tem ugrabljenim blagom) Val. Fl., evadere rate Q., nando Suet., per aciem Polyphemi Iuv., quasi evaserat Fl., data evadendi copia Amm. Od kod? z abl.: periculo L., tanti periculi, quo evaserat Cu.; pogosteje in bolje s praep. z abl.: evadere ex insidiis Ci., e periculo Ci., ab iudicibus Ci., ex fuga (= bežeč) C., e manibus hostium L.; (redko) z dat.: evadere pugnae V.; pesn.: evasit ante oculos et ora parentum V. pribežal je pred obličje staršev.

3. pren.
a) kam priti, kam dospeti: ad coniecturam Pl., ne in infinitum quaestio evadat Q., da ne zaide v …
b) iziti (se), izteči (iztekati) (se), obnesti se, konč(ev)ati se s čim: nescio, quo (kam = kako) haec evasura sint Ci., cum, quorsum (kako) evaderent, timeret N., pestilentia in morbos evadit L., hucine … beneficia tua evasere, ut … ? S. do tega so prišle tvoje dobrote … ? occ. (o osebah) α) kam hoteti = meriti na kaj, namerjati kaj: timeo, quorsum evades Ter. plašno pričakujem, kam meriš s svojo pripovedjo. β) z dvojnim nom. biti kaj, postati kaj, razviti se v kaj: evaserat perfectus Epicureus Ci., quos iudicabat non posse oratores evadere Ci., iuvenis (Servius) evasit verae indolis regiae L., ut plebicola … omnisque aurae popularis captator evaderet pro truci saevoque insectatore plebis L., ex infami ganeone maximus philosophus evasit Val. Max., ex defensore senatoriae causae repente patronus plebis evasit Iust.; tudi o stvareh: si quando aliquod somnium verum evaserit Ci. če so se … izšle (uresničile), vereor, ne haec quoque laetitia … vana evadat L. —

II. trans.

1. pot (notranji obj.) docela prehoditi, preiti: omnemque videbar evasisse viam V., lapis evasit totum spatium V. je premeril; occ.
a) kaj preiti = iti čez kaj, priti čez kaj, skozi kaj, mimo česa, prekoračiti kaj, prestopiti kaj: vadum O., ripam V., media castra L., limen, vestibulum Col., amnem T.; pren.: vitam Ap. umreti.
b) na kaj plezati, splezati, zlesti, povzpeti se: gradūs altos V., celsos gradus Sil., ardua L. na vrh splezati; pren.: supina evadere Q.

2. (podobno kot effugere) uiti, uteči, ubežati, (iz)ogniti se (čemu): Val. Fl., Sil., Suet. idr., angustias L., hostes atque locos V., pestem belli V., nostras manus V., da flammam evadere classi V. daj, da ladjevje uteče plamenu, evadere loca mortis O., Libitinam Iuv., Caesares Plin. iun.; pren.: evadere aegritudinem Luc. fr., casus omnes V., gravem casum T., omnia vitae incommoda Sen. ph., necem Ph., mortem Ap., sermones malignorum Plin. iun., patrum sententias T.

Opomba: Sinkop. pf. act. ēvāstī (ēvāsistī): H., Sil.

podvúći podvúčēm, oni podvúkū, podvúci, podvúkoh pȍdvūče, pòdvūkao podvúkla, podvúčen -a
I.
1. potegniti pod, poriniti pod: podvući sanduk pod krevet
2. spodviti: podvući rep
3. podčrtati: podvući najvažnije riječi u tekstu
4. poudariti, naglasiti: podvući glavnu misao
5. ekspr. podvući pod koga meku postelju prilizniti se komu
6. povesiti: podvući pogled povesiti oči
II. podvući se zlesti: podvući se kome pod kožu

schiudere^*

A) v. tr. (pres. schiudo) pripreti, pripirati; odpreti, odpirati (tudi pren.):
schiudere l'animo alla compassione zasmiliti se

B) ➞ schiudersi v. rifl. (pres. mi schiudo)

1. odpreti, odpirati se; zlesti (iz)

2. pren. odpreti, odpirati se; pokazati se

uvúći uvúčēm, oni uvúkū, uvúci, uvúkoh ȕvūče, ùvūkao uvúkla, uvúčen -a
I.
1. potegniti v: uvući kanap u otvor, vesla u čamac, dim u sebe, koga u vrtlog
2. vtakniti: uvući ključ u bravu
3. skriti: mačka je uvukla kandže, puž uvuče rogove
4. pritegniti, vmešati: uvući koga u prljave poslove, koga u razgovor
5. upeljati, uvesti: uvući koga u borbu, u posao
6. vdeti: uvući konac u iglu
7. uvući jezik umolkniti; uvući dušu u se umakniti se, distancirati se
II. uvući se
1. zlesti: kradljivac se kroz prozor uvukao u kuću
2. ekspr. prisliniti se, prismoliti se: uvući se kod koga; uvući se kome pod kožu prilizniti se komu

злі́зти -зу док., zlésti zlézem dov., sestopíti -stópim dov.

сползать, сползти drseti, zdrsniti, spuščati se, spustiti se, zlesti;

conejear figurativno zlesti pod, skriti se

dépatouiller, se [-patuje] familier zlesti iz blata, figuré izvleči se iz težavnega položaja

laissez-le se dépatouiller pustite ga, naj si pomaga sam!

durchkriechen^* zlesti/splaziti se skozi

durchsteigen^*1 stopiti, zlesti skozi, figurativ prekopati se skozi, dobiti pregled nad