Franja

zgornje srednji spol (-ga …) das Obere (Oberes)

zgornje- ober- (-italijanski oberitalienisch)

Zgornje Gagule ženski spol množina, figurativno Kleinklecksdorf, Krähwinkel, Kuhdorf ( das )

zgornje oblačilo srednji spol das Übergewand
zgornja oblačila množina die Oberkleidung

above³ [əbʌ́v] samostalnik
zgornje

aethēr -eris, m (gr. αἰϑήρ)

1. zgornje, čistejše ozračje, eter (naspr. aër): ultimus et a domiciliis nostris altissimus omnia cingens et coërcens caeli complexus, qui idem aether vocantur Ci., ab aethere lucidissimo aër in terram usque diffusus est Sen. ph.; za stoike je eter vir plodeče toplote, prvotnega ognja: (aërem) complectitur immensum aether, qui constat ex altissimis ignibus Ci., od tod: ex terra aqua, ex aqua aër, ex aëre aether (= ogenj) Ci., inde mare, inde aër, inde aether ignifer ipse Lucr.

2. pesn. nebo: hoc, quod memoro, nostri caelum, Grai perhibent aethera Pac. ap. Ci., famā super aethera notus V., rex aetheris... Iuppiter V., Iuppiter aethere summo despiciens V., ne forte sacer (kot bivališče bogov) tot ab ignibus aether conciperet flammas O., stellae sub aethere fixae O.; met.
a) bogovi: oneravit aethera votis V., quos evexit ad aethera virtus V., aliquem in aethera ponere O. v nebo = med bogove.
b) nebeške reči: recludam aethera O.
c) kako božanstvo obsevajoči svit: aethere plena corusco Pallas Val. Fl.

3. pesn. sinekdoha = aër, zrak: clamor ad caelum volvendus per aethera vagit Enn. ap. Varr., verberare aethera pennis V., ferar pennā per liquidum aethera H., apes trans aethera vectae V., veniens ab aethere telum V., concussus mugitibus aether V., patuit mihi pervius aether O.; occ. zrak v nasprotju s podzemljem = zgornji svet, zemlja, jasnina: tanges aethera O., vellent (mortui) aethere in alto pauperiem pati H.

4. pooseb. Aether -eris, m bog neba, Eter, mož matere Zemlje, Kajlov (Caelus) oče, kot oplajajoči bog pogosto istoveten z Jupitrom: Ci., Lucr., O., pater omnipotens Aether descendit V.; po drugih Jupitrov oče, Solov (Sol) ded: Arn.

Opomba: Gen. sg. (redko) aetheros: Stat.; acc. sg. nav. aethera, acc. aetherem (poleg aërem) šele pri Tert. in Serv.; pl. aethera pri poznih piscih.

Bovenspiegel, der, [Schiffahrt] Schifffahrt zgornje krmno zrcalo

cēnāculum -ī, n (cēnāre) jedilnica: Varr.; ker je bila nav. v zgornjem nadstropju, met.: zgornje nadstropje, zgornja izba, podstrešna izba, nadstropje sploh: Luc. fr., Vitr., Suet. idr., ubi cenabant, cenaculum vocitabant...; posteaquam in superiore parte cenitare coeperunt, superioris domus universa cenacula dicta Varr., Roma cenaculis sublata atque suspensa Ci., cenaculum super aedes datum est L., pauper mutat cenacula H., cadere de tertio cenaculo Vulg.; pren.: o nebesih: cenacula maxima caeli Enn. ap. Tert.; šalj. (o Jupitru): in superiore qui habito cenaculo Pl.

cockpit [kɔ́kpit] samostalnik
petelinje bojišče; arena
mornarica bolnica na krmi zgornje palube; pilotova ali šoferjeva kabina

dessus [dəsü] préposition na, nad; adverbe gori, zgoraj; masculin zgornja stran; zgornja, prava stran; zgornje nadstropje; musique sopran, diskant; gornje usnje (pri čevlju); théâtre vrvišče na odru

au-dessus de nad; severno
les enfants au-dessus de 10 ans otroci, stari nad 10 let
bras dessus bras dessous z roko v roki, pod pazduho
sens dessus dessous vse vprek, križem; figuré ves iz sebe
dessus masculin de table mizna plošča
dessus masculin du vent (figuré) prednost
dessus masculin du panier (to, kar je) najboljše, izbrano, figuré smetana
dessus masculin de lit posteljno pregrinjalo
ci-dessus (tu) zgoraj
comme ci-dessus kot zgoraj omenjeno
de dessus zgornji; iznad, raz, s
les voisins de dessus zgornji sosedje
ôtez-moi cela de dessus la table odstranite mi to z mize!
en dessus na sprednji strani; gori
là-dessus na to, nato; o tem
tu peux compter là-dessus lahko se zaneseš na to
par-dessus prek, iznad; zgoraj
par-dessus le marché vrh tega, povrh
par-dessus tout predvsem, zlasti, posebno
avoir le dessus imeti premoč, zmagati
j'en ai par-dessus la tête čez glavo, do grla sem sit tega
avoir le nez dessus (figuré) vtakniti svoj nos v, imeti pred nosom, biti čisto blizu
connaître les dessus et les dessous de quelque chose dobro se spoznati na kaj
être au-dessus de ses affaires doseči prebitke
être, mettre sens dessus dessous (figuré) stati na glavi, postaviti na glavo
mettre le doigt dessus (figuré) zadeti žebelj na glavico, pravilno zadeti (oceniti, uganiti)
mettre la main dessus seči po, zgrabiti za, prijeti; najti
se mettre au-dessus de quelque chose, passer par-dessus quelque chose (figuré) iti prek česa, ne se spotikati ob čem
je compte là-dessus zanesem se na to; računam s tem
il est au-dessus de toute critique on je vzvišen nad vsako kritiko
il m'a marché dessus na noge mi je stopil
la température est montée au-dessus de 30 degrés temperatura se je dvignila nad 30*
prendre le dessus premagati (bolezen, žalost)
reprendre le dessus zopet si opomoči (od bolezni, žalosti)
il lui est tombé dessus napadel ga je
il n'y a rien au-dessus ni boljšega

episcēnium -iī, n in episcēnos, -ī, f (gr. ἐπισκήνιον, ἐπίσκηνος) zgornje nadstropje gledališkega odra: Vitr.

forecastle [fóuksl] samostalnik
mornarica sprednji del zgornje palube na bojni ladji; sprednji krov, stan, kaštel; prostori za mornarje v podpalubju

head-race [hédreis] samostalnik
zgornje dovodno korito, mlinščica; dovodna cev za parni kotel

jejunum [džidžú:nəm] samostalnik
anatomija tanko zgornje črevo

Kleinklecksdorf, das, (ironisch za majhno gnezdo), Zgornje Gagule

Krähwinkel, der, figurativ Zgornje Gagule

Kuhdorf, das, Zgornje Gagule (za odročno, revno vasico)

nàtkrilak -īlka m zgornje krovno perje, na perutnici

Oberbär, der, Technik zgornje kladivo

Oberdeck, das, zgornje nadstropje; [Schiffahrt] Schifffahrt zgornji krov