Franja

zgodovinopisj|e ženski spol (-e …) die Geschichtsschreibung, die Historiographie

zgodovinopisje samostalnik
(popisovanje zgodovine) ▸ történetírás, történelemírásSopomenke: historiografija
Povezane iztočnice: literarno zgodovinopisje

zgodovinopísje historiographie ženski spol

zgodovinopísje (-a) n storia, storiografia

zgodovinopísje s historiografija: zgodovinopisje pri Slovencih

zgodovinopísje -a s., історіогра́фія -ї ж.

literarno zgodovinopisje stalna zveza
(veda) ▸ irodalomtörténet-írás, irodalmi historiográfia

Geschichtsschreibung, die, zgodovinopisje

historia -ae, f (gr. ἱστορία)

I.

1. povpraševanje, poizvedovanje, preiskovanje: ut est in omni historia curiosus Ci.

2. (po poizvedovanju pridobljeno) znanje: si quid in ea epistula … historiā dignum Ci. ep.

3. meton. znanstvena vsebina: liber multae variaeque historiae refertus Gell. —

II.

1. meton. pisna povest, pisno poročilo (o tem, kar se je zgodilo ali slišalo), popis: h., rerum cognitio praesentium Verr., amaras … historias ut captivus audit H., maxima de nihilo fiet historia Pr.; konkr. predmet govorice: ut fieres nobilis historia Pr. mestna govorica; occ. mitološka povest, bajka, pripovedka, v pl. = bajeslovje, mitologija: peccare docentes historiae H., omnibus historiis se meus aptat amor O., h. fabularis Suet.

3. sinekdoha
a) abstr. zgodovina = raziskovanje zgodovine, zgodovinopisje, zgodovinska znanost, zgodovinoznanstvo: antiquis temporibus historia nihil erat nisi annalium confectio Ci., h. magistra vitae Ci., rem historiae mandare Ci., obscura est historia Romana Ci., historiae fides Ci. zgodovinska resnica, apud Herodotum, patrem historiae Ci., prima historiae lex est, ne quid falsi dicere audeat Ci., alias in historia leges observandas putare, alias in poëmate Ci., historias (com)plures novisse Vitr. veliko vedeti o zgodovini.
b) konkr. zgodovina = sestavni opis zgodb (zato pogosto v pl.), zgodovinopis, zgodovinska knjiga, zgodovinsko delo, „zgodbe“: h. Italici belli et civilis Ci., h. Graeca Ci. v grščini napisana rimska zgodovina, h. Romana Val. Max., conditor historiae O. = historiae scriptor Gell. = historiarum scriptor Q. ali auctor Vell. zgodovinar, zgodovinopisec, historiam scribere Pl., Ci., N., Iust. ali conscribere Fl., historias scribere N., historiam relinquere N. ali edere Suet. ali componere Suet., Plin. iun., historias Latino sermone conponere Iust., historias legere Q., Iuv., quod semper in historiis legimus Sen. ph., naturalis historia Plin. naravoslovje, prirodopis (znamenito delo Plinija starejšega v 37 knjigah); pooseb.: quem (sc. C. Iulium Hyginum) … quidam Historiam vocabant Suet. živo Zgodovino.

historiogràfija ž zgodovinopisje, historiografija

Historiographie, die, zgodovinopisje

historiography [histɔ:riɔ́grəfi] samostalnik
historiografija, zgodovinopisje

pȍvjesnīštvo s, pòvjesnīštvo s (ijek.), pȍvesnīštvo s, pòvesnīštvo s (ek.) zgodovinopisje

storiografia f zgodovinopisje, historiografija

історіогра́фія -ї ж., zgodovinopísje -a s.

chronographia -ī, m (gr.χρονογραφία) zgodovinopisje po časovnem zaporedju, letopisje: pozni pisci.

historiografija samostalnik
(popisovanje zgodovine) ▸ historiográfia
Sopomenke: zgodovinopisje