-
zgodovinsk|i (-a, -o) historisch; geschichtlich (deželno landesgeschichtlich, literarno literaturgeschichtlich, znanstveno wissenschaftsgeschichtlich); Geschichts- (prikaz die Geschichtsdarstellung, roman der Geschichtsroman, drama das Geschichtsdrama, zavest das [Geschichtsbewußtsein] Geschichtsbewusstsein, znanost die Geschichtswissenschaft, delo das Geschichtswerk, raziskovanje die Geschichtsforschung)
-
zgodovínski historical; (znamenit) historic
zgodovínsko pomemben historic
-
zgodovínski historique
zgodovinski dogodek (roman) événement moški spol (roman moški spol) historique
-
zgodovínski (-a -o) adj. storico (tudi pren.):
zgodovinski proces processo storico
zgodovinski dogodek evento storico
zgodovinska osebnost personaggio storico
zgodovinski viri fonti storiche
zgodovinski prelom svolta storica
pren. zgodovinska odločitev decisione storica
lit. zgodovinski roman, zgodovinska drama romanzo, dramma storico
-
zgodovínski -a -o povijesni (-ve-), historijski, istorijski
-
zgodovínski histórico
-
zgodovínski prid., істори́чний прикм.
-
zgodovínski -a -o prid. istoric, al istoriei
-
zgodovinski materializem stalna zveza
filozofija (filozofski nazor) ▸ történelmi materializmus
Sopomenke: historični materializem
-
zgodovinski roman stalna zveza
književnost (vrsta romana) ▸ történelmi regény
-
zgodovinski vir moški spol die Geschichtsquelle
raziskovanje zgodovinskih virov die Quellenforschung
-
evocador evocirajoč; zgodovinski, znamenit
-
geschichtlich zgodovinski
-
historiālis -e (historia) zgodovinski, zgodovinopisen: cognitio Aug., diligentia Sid.; adv. historiāliter: Icti.
-
historic [histɔ́rik] pridevnik
zgodovinski
-
historical [histɔ́rikəl]
1. pridevnik (historically prislov)
zgodovinski
2. samostalnik
ameriško zgodovinski film, roman ali drama
-
histórico zgodovinski; dejanski; znamenit
histórico-cultural kulturno-zgodovinski
novela histórica zgodovinski roman
¡es histórico! to je čista resnica!
-
historicus 3 (gr. ἱστορικός) zgodovinski, zgodovinopisen: Vop., homines h. Ci., h. genus (scribendi) Ci., fides O. (= historiae fides Ci.), lingua Sen. ph., scriptor h. Amm. = subst. historicus -ī, m zgodovinar, zgodovinopisec: Q., Iuv., Suet., Iust., Dinon h., Philistus h. N., hunc (Alcibiadem) … tres gravissimi historici summis laudibus extulerunt N., antiqui h. Ci. Adv. historicē: Vitr., Plin. iun., Hier.
-
historied [hístərid] pridevnik
zgodovinski, zgodovinsko pomemben
-
històrījskī -ā -ō zgodovinski, historični: historijski materijalizam, pravopis