Franja

zgodovinar moški spol (-ja …) der Historiker, der Geschichtswissenschaftler, der Geschichtsforscher
zgodovinar glasbe Musikhistoriker

zgodovinar samostalnik
(strokovnjak) ▸ történészPovezane iztočnice: glasbeni zgodovinar, kulturni zgodovinar, literarni zgodovinar, umetnostni zgodovinar

zgodovínar historian

literarni zgodovínar literary historian
umetnostni zgodovínar art historian

zgodovínar historien moški spol

literarni (umetnostni) zgodovinar historien de la littérature (de l'art)

zgodovínar (-ja) | -ka (-e) m, f storico (-a):
literarni, pravni, umetnostni zgodovinar storico della letteratura, del diritto, dell'arte

zgodovínar -ja m povjesničar (-ve-), historičar, istoričar

zgodovínar historiógrafo; historiador m

literarní zgodovinar historiador de la literatura

zgodovínar -ja m., істо́рик -а ч.

glasbeni zgodovinar stalna zveza
(strokovnjak) ▸ zenetörténész

kulturni zgodovinar stalna zveza
(strokovnjak) ▸ kultúrtörténész

literarni zgodovinar stalna zveza
(strokovnjak) ▸ irodalomtörténész

umetnostni zgodovinar stalna zveza
(strokovnjak) ▸ művészettörténész

anecdotier [-tje] masculin zgodovinar, ki ima rad anekdote

Geschichtsforscher, der, zgodovinar

Geschichtswissenschaftler, der, zgodovinar

historiador moški spol zgodovinar; pripovednik

historian [histɔ́:riən] samostalnik
zgodovinar

historicus 3 (gr. ἱστορικός) zgodovinski, zgodovinopisen: Vop., homines h. Ci., h. genus (scribendi) Ci., fides O. (= historiae fides Ci.), lingua Sen. ph., scriptor h. Amm. = subst. historicus -ī, m zgodovinar, zgodovinopisec: Q., Iuv., Suet., Iust., Dinon h., Philistus h. N., hunc (Alcibiadem) … tres gravissimi historici summis laudibus extulerunt N., antiqui h. Ci. Adv. historicē: Vitr., Plin. iun., Hier.

històričār m zgodovinar, historik

historien, ne [-rjɛ̃, ɛn] masculin, féminin zgodovinar, -rka