Franja

zemljepísno adv. geograficamente

zemljepisno ime stalna zveza
jezikoslovje (lastno ime) ▸ földrajzi név

zemljepisno lastno ime stalna zveza
jezikoslovje (lastno ime) ▸ földrajzi név, földrajzi tulajdonnév

latitudinale agg. geogr. latitudinalen, ki se nanaša na zemljepisno širino

overlay² [óuvəlei] samostalnik
pokrivalo; prevleka (kovinska); pokrivanje, oblaganje
vojska prozoren papir z zaupnimi informacijami, vidnimi, ko se papir položi na zemljepisno karto
tisk izravnavanje, izravnalnik

toponím -e n toponim, zemljepisno ime

brācātus (braccātus) 3 (brāca, bracca)

1. hlačat, v hlačah, v hlače oblečen: sic existimatis eos hic sagatos bracatosque versari Ci., Satarchae totum corpus bracati Mel.

2. pren.
a) tuj, barbarski, mehkužen: turba Getarum O., miles Pr., Medi Pers.
b) kot zemljepisno poimenovanje = transalpīnus čezalpski: Gallia bracata Mel., Plin. star. ime za Gallia Transalpina, ki se je pozneje imenovala Gallia Narbonensis Narbonska Galija, bracatorum pueri Iuv. dečki iz Narbonske Galije; iron.: cognatio bracata Ci. sorodstvo z ljudmi iz Narbonske Galije.

Callipolis -is, acc. -in in -im, f (Καλλίπολις) Kalipola, zemljepisno ime,

1. mesto ob Helespontu (zdaj Gelibolu): L., Plin.

2. etolsko mesto na tavrskem Herzonezu, sicer tudi Callium: L.

3. gr. mesto ob Tarentskem zalivu v Kalabriji (zdaj Gallipoli): Mel., Plin.

4. sicilsko mesto: Sil.

5. star. ime otoka Naksa: Plin.

cycnus (cygnus) -ī, m (gr. κύκνος) labod, Apolonu posvečena ptica, znana po otožnem in ganljivem petju pred smrtjo (labodji spev): Ci., Lucr., V., H., Mart., iunctis per aëra cycnis carpit iter O. (o Veneri, ki se pelje na vozu, vpreženem v labode); preg.: quid tandem contendat hirundo cycnis? Lucr., certent cycnis ululae V.; met. pesnik: multa Dircaeum levat aura cycnum H.; cycnus kot ozvezdje Labod, Severni križ: Hyg. — Kot nom. propr. Cycnus (redk. Cygnus) -ī, m Ciken, Labod,

1. (večinoma o osebah, preobraženih v laboda)
a) Stenelov sin, ligurski kralj, sprejet med ozvezdja: V., O., Hyg.
b) sin Neptuna in Kalike: O., Hyg.
c) sin Apolona in Hirije, Beočan: O. — Od tod adj. Cycnēius (Cygnēius) 3 Ciknov (Cignov) = Beočana Cikna: Cycneia Tempe O. = beotske Tempe, Cygneius heros O. = Beočan Cigen.
č) sin Marsa in Pinene (ali Pelopije): Hyg.

2. kot zemljepisno ime
a) reka in gora v Kolhidi: Plin.
b) mesto ob Fazidu: Mel.

3. Cycnus περὶ ταφῆς, naslov Varonove satire: Varr.

Opomba: Star. Cucinus: Pl. (Menaechmi, 854; a tudi: quí cluet Cyc[i]nó patre).

Nepōs² -ōtis, m Nepót, priimek Kornelijevega rodu. Najbolj se je proslavil Cornēlius Nepōs Kornelij Nepot, rim. vitez in zgodovinopisec, Ciceronov, Atikov in Katulov prijatelj, roj. okrog l. 94, umrl okrog l. 24. Napisal je 3 knjige z naslovom Chronica, nravstveno zgodovino Exempla v 5 knjigah, zgodovinsko delo De viris illustribus, življenjepise Katona starejšega, Cicerona in Atika, neko zemljepisno delo, v mladosti pa je pisal tudi ljubezenske pesmi. Od njegovih spisov so nam ohranjeni le odlomki in od njegovega (najmanj) 16 knjig obsegajočega dela De viris illustribus ena sama knjiga z naslovom De excellentibus ducibus exterarum gentium poleg življenjepisov Katona starejšega in Atika: Plin., Plin. iun., Gell., Lact. (ki ga imenuje Nepos Cornelius).

observation [ɔbzəvéišən] samostalnik
opazovanje, zapažanje, ogledovanje; opazka, pripomba

to keep s.o. under observation opazovati, motriti koga
to take an observation določiti zemljepisno dolžino ali širino po legi sonca ali zvezd

okólje milieu moški spol , ambiance ženski spol , entourage moški spol , environnement moški spol

domače (familiarno) okolje milieu familial, entours moški spol množine
družbeno okolje milieu social
kmečko, vaško okolje ambiance paysanne, rurale
sovražno okolje ambiance hostile
zemljepisno okolje milieu géographique
življenjsko okolje milieu vital
boj proti onesnaževanju okolja la lutte contre la pollution de l'environnement
vpliv okolja influence ženski spol du milieu (ali de l'entourage)

sredíšče (-a) n

1. centro:
zemljepisno središče Slovenije il centro geografico della Slovenia

2. ekst. centro; cuore; capitale, capoluogo:
stanovati v strogem središču abitare in pieno centro (cittadino)
evropska središča i centri europei
republiško središče la capitale della repubblica
gospodarsko, industrijsko, upravno središče il centro economico, industriale, amministrativo

3. (najpomembnejši del) centro, nucleo, nocciolo:
biti v središču pozornosti essere al centro dell'attenzione
središče vprašanja il nocciolo della questione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. motorično središče il centro motorio
mat. projekcijsko središče centro di proiezione
mat. središče elipse, kroga, krogle il centro dell'ellisse, del cerchio, della sfera
meteor. središče nizkega zračnega pritiska nucleo di bassa pressione

zemljepísen -sna -o prid. geografic
□ zemljepisno ime toponim