čȉnženē zȅmlje ž mn. izven seliščna gosposka posestva, ki so jih obdelovali činžniki (cenzualisti) in zato plačevali določen davek
redke zemlje ženski spol množina, kemija Seltene Erden, Yttererden
ablation [-sjɔ̃] féminin, médecine (kirurški) odvzem (dela telesa), odstranitev; odnašanje zemlje; géologie topljenje ledenika
pratiquer l'ablation d'un rein izvršiti odstranitev ledvice
acre [akrə] féminin jutro zemlje (52 arov)
affleurer [aflœre] verbe intransitif pojaviti se na površju zemlje (tal, vode); izstopati; doseči (rob, breg); izravnati
roc masculin qui affleure skala, ki se pokaže na površini
la rivière affleure ses bords reka sega do višine bregov
faire affleurer l'eau à la bouche (figuré) sline, skomine komu delati
agàluk m (t. agalyk)
1. agovstvo, agova zemlja
2. agovo dostojanstvo
3. dajatev, ki jo je zakupnik dajal agu za koriščenje njegove zemlje
apogée [apaže] masculin največja oddaljenost kakega planeta od Zemlje; apogej; figuré višek, vrh, vrhunec
la crise a atteint son apogée kriza je dosegla svoj višek
être à l'apogée de sa grandeur biti na višku svoje veličine
apogéj m (gr. apógeios) apogej, od Zemlje najudaljenija tačka Mjesečeve (me-) putanje
aqua -ae, f
1. voda; kot prvina: ferre aquam pedibus, dare aquam manibus Pl., aër... et ignis et aqua et terra prima sunt Ci., omne corpus aut aqua aut aër aut ignis aut terra est Ci., aër, aqua, terra, vapores, quo pacto fiant Lucr., aqua viva Varr., profluens Ci., L. živa (tekoča) voda, fons aquae dulcis Ci., a. pluvia Ci., a. pluvialis O., a. aetheria (pesn.) O., a. caelestis L., H. idr. deževnica, aquam petere sacris L., aquam foras! vinum intro! Petr., os aquā implere Sen. ph., aqua inter cutem Cels., aqua supter cutem fusa Plin., aqua intercus Pl., Ci., Suet. in (pren.) Luc. ap. Non. vodenica; v pl. vode, vodovje: vapor aquarum Ci., magnitudo aquarum L., aquae longae O. vodni curki; pogosto = povodenj, poplava: hae permanserunt aquae dies complures C., tanta tempestas cooritur, ut numquam illis locis maiores aquas fuisse constaret C., aquae magnae bis eo anno fuerunt L.
2. pren.
a) morje: ad aquam Ci. ob morski obali, quos (labores) ego sum terrā, quos ego passus aquā (= terrā marique) O.; pren.: naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. izpluje (izide) naj mi druga knjiga; jezero: Albanae aquae deductio Ci.; reka: in aquam caeci ruebant L., Tusca aqua (= Tiberis) O., secundā aquā L. po vodi, z vodo; dež: cornix augur aquae H., aquarum agmen V. naliv.
b) pl. aquae vrelci, viri: dulces V., perennes Cu., aquarum abundantia Eutr.; zdravilna voda, zdravilni vrelec (vrelci), zdravilna kopel, toplice: ad aquas venire, esse Ci., aquae caldae Varr. ali aquae calidae Ci., L., Plin. toplice, a. medicatae Sen. ph., a. salubres T. ali a. salutiferae Mart. zdravilne vode; od tod pogosto kot krajevno ime: Aquae Baiae (= Baiae) Pr., A. Calidae L. toplice v Zevgitani blizu današnjega Tunisa, A. Albulae (gl. Albulus), A. Sextiae L. epit., Vell., Plin. toplice blizu Masilije (zdaj Aix en Provence), A. Mattiacae Amm. (= Mattiaci fontes calidi Plin.) Matijaške toplice (zdaj Wiesbaden).
c) vodovod: aquam ducere non longe a villa Ci., aquam perducere L. epit. ali aquam in urbem ducere L. o cenzorju Apiju, aqua Crabra Ci., Front. (gl. Crabra), aqua Appia Front. (gl. Appius), aqua Claudia Suet., Front. Klavdijev vodovod, ki ga je začel graditi Kaligula, aqua promissa Vell.
č) voda v vodni uri, vodna ura (= clepsydra): certis ex aqua mensuris breviores esse quam in continenti noctes videbamus C. Vodne ure so rabili pri sodnih razpravah in govorniških vajah, da so z njimi merili za govorjenje določeni čas. Od tod pren. in preg.: aquam dare Plin. iun. dati čas za govorjenje, aquam perdere Q. tratiti čas.
d) solza, voda v očeh: illis ex oculis multa cadebat aqua Pr.; v reklih: aspergere aquam (alicui) Pl. z vodo poškropiti (omedlelega) = osrčiti, oživiti koga; aquam praebere ponuditi vodo za pitje in mešanje z vinom pri obedu = pogostiti koga: qui praebebat aquam H. gostitelj, prim.: nec... unctam convivis praebebit aquam H.; aquam terramque petere ali poscere L., Cu. (γῆν καἰ ὕδωρ αἰτεῖν perzijska šega) zahtevati vode in zemlje (v znamenje podložnosti); in vento et rapidā aquā scribere Cat. (prim. καϑ' ὕδατος γράφειν) kaj za ničvredno imeti; iungere ignibus aquam Sen. tr. vodo z ognjem družiti (o tem, kar je nemogoče); aquam a pumice postulare Pl. zahtevati vode od votliča (= iskati kako stvar tam, kjer je ni mogoče dobiti); sed aqua haeret, ut aiunt Ci., in hac causa mihi aqua haeret Ci. ep. zadeva je obtičala, ne gre mi od rok; aqua et ignis kot najnujnejši potrebščini za človekov obstoj in državljansko življenje: non aquā, non igni, ut aiunt, locis pluribus utimur quam amicitiā Ci. Na poročni dan so neveste kot bodoče gospodinje od svojih ženinov dobile vodo in ogenj v znamenje zakonske zvestobe: Varr., O., Stat., Dig., P. F.; aquā et igni interdicere (alicui) Ci., C., Vell., aquā et igni arcere (aliquem) T. (ret.) odrekati komu vodo in ogenj, prepovedati uporabo vode in ognja = izobčiti koga, preklicati koga.
Opomba: Star. gen. sg. aquāī: Ci. (Arat.), V., Lucr., Prud.
armàlist(a) m (madž. armalis) armalist, plemič brez zemlje, samo z grbom in plemiškimi pravicami
atterrāneus (adterrāneus) 3 (ad in terra) iz zemlje izvirajoč: Sen. ph.
auffrieren* odtajati se; Pflanzen: dvigniti se iz zemlje (zaradi zmrzali)
bȁštinīk m
1. dedič
2. posestnik zemlje, lastnik očetne zemlje
bèrāt -áta m (t. berat, ar.) diploma, listina, dekret, sultanov ukaz o imenovanju, o dodelitvi zemlje, pravic ipd: dok se lisici prouče -i, ode njena koža na pazar
bèzbaštinīk m kdor je brez očetne zemlje, brez dediščine
bèzemljan -a -o brez zemlje, gol: u -oj i kamenoj strani obarali su drva
bezèmljāš -áša m človek brez svoje zemlje: seljak bezemljaš
Blubo- (= Blut-und-Boden-) ... krvi in zemlje (Bluboliteratur literatura krvi in zemlje)
Blut-und-Boden-Dichtung, die, literatura krvi in zemlje
Bodenbau, der, Bodenbearbeitung, die, obdelovanje zemlje