Franja

zdravilišč|e srednji spol (-a …) der Kurort (klimatsko Klimakurort, Luftkurort, višinsko Höhenkurort), (toplice) das Heilbad
obmorsko zdravilišče das Kurbad
… zdravilišča Kur-
(direktor der Kurdirektor)
biti na zdravljenju v zdravilišču kuren, eine Kur nehmen

zdravilíšče health resort; spa; watering place

gorsko, klimatično zdravilíšče mountain resort
gôst v zdravilíšču patient at a health resort
zdravnik v zdravilíšču doctor at a health resort

zdravilíšče station thermale (ali climatique) , ville ženski spol d'eaux, sanatorium moški spol

zdravilišče za živčne bolezni maison ženski spol de santé (pour névropathes)

zdravilíšče (-a) n stabilimento, casa di cura:
klimatsko zdravilišče stazione climatica
višinsko zdravilišče stazione climatica montana
termalno zdravilišče terme

zdravilíšče s lječilište, (le-) banja: vodno, klimatično, višinsko zdravilišče; biti v -u

zdravilíšče estación f balnearia (ali climática) ; sanatorio m ; balneario m

zdravilíšče -a s., здра́вниця -і ж., куро́рт -у ч., санато́рій -ю ч.

zdravilíšče -e ž sanatoriu

otroško zdravilišče srednji spol medicina die Kinderheilstätte

Bad, das, (-/e/s, Bäder) kopel (tudi Technik); Raum: kopalnica; (Freibad) kopališče; Ort: toplice, zdravilišče, ins Bad reisen iti v toplice, v zdravilišče

bath¹ [ba:ɵ ameriško bæɵ] samostalnik
kopel; kad
kemija pranje; kopališče
množina zdravilišče

to have (ali take) a bath kopati se (v kopalnici)
hip bath sedežna kopel
bath of blood pokol
shower bath prha(nje)
steam (ali Turkish, vapour) bath parna kopel
sun bath sončenje

casino moški spol kazino, družabno shajališče; (politični) klub; klubski lokal; zdravilišče

casino militar častniški klub

health-resort [hélɵrizɔ:t] samostalnik
zdravilišče, zdraviliški kraj

Heilbad, das, zdravilna kopel; Ort: zdravilišče, toplice

Kurort, der, zdravilišče

ljèčilīšte s (ijek.), lèčilīšte s (ek.) zdravilišče: lječilište Radinci, lječilište Vrnjačka banja

medicīnus 3 (medicus) zdravilski, zdravilen, celilen, medicinski: ars Varr., Hyg., Aug. ali res Gell. zdravilstvo, zdravilska umetnost, medicina. Od tod subst. medīcina -ae, f

1. (sc. ars) zdravilstvo, medicina: O., Ap., Cels., Suet., Amm., Aur., medicinam exercere Ci. ali facere Ph. ali factitare Asin. Poll. ap. Q. ukvarjati se z zdravilstvom (medicino), medicinam facere alicui Ci., Ph. zdraviti koga, medicinam facere huic morbo Pl. zdraviti bolezen.

2. (sc. officina) = gr. ἰατρεῖον zdravnikova ali ranocelnikova poslovalnica (soba, poslopje), bolni(šni)ca, klinika, zdravilišče, zdravilnica: Pl., Don., Porph.

3. (sc. res)
a) (v dobrem pomenu) zdravilna snov, zdravilo, lek, celilo: O., N., medicinam dare Cu. zdravilo da(ja)ti, zdraviti, medicinam adhibere Ci., poscunt medicinam vulnera Sil.; pren. zdravilo, lek = pripomoček, pomagalo zoper kaj: non egeo medicinā, me ipse consolor Ci., est profecto animi medicina philosophia Ci., laboris, periculorum Ci., furoris V., medicinam quaerere alicui rei Ci., exspectare medicinam temporis Ci., medicinam petere a litteris Ci.
b) (v slabem pomenu) strup, strupena pijača, strupena snov: Acc. ap. Non.

4. metaf.
a) izboljšava: si saucias recenti medicinā mordeat quaedam hiemis ruminatio Plin. novega, sicer izboljševalnega (koristnega) obrezovanja.
b) lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: figurae Pr.

sanatorio moški spol sanatorij, zdravilišče

sanatorio para tuberculosos, sanatorio antituberculoso protituberkulozni sanatorij

sanatorium [sænətɔ́:riəm] samostalnik
sanatorij, zdravilišče, (zlasti višinsko) klimatsko zdravilišče

sanitarium množina sanitariums, sanitaria [sænitɛ́(ə)riəm, -riə] samostalnik
ameriško sanatorij; zdravilišče