Franja

Zadetki iskanja

  • zdravilstv|o srednji spol (-a …) die Heilkunst, die Heilkunde (naravno Naturheilkunde)
    ljudsko zdravilstvo die Volksmedizin
  • zdravílstvo zdraviloznánstvo (science of) medicine
  • zdravílstvo médecine ženski spol , art moški spol de guérir
  • zdravílstvo (-a) n arte medica, medicina:
    ljudsko zdravilstvo medicina popolare
  • zdravílstvo s medicina: doktor -a
  • zdravílstvo medicina f ; ciencia f médica
  • tradicionalno kitajsko zdravilstvo stalna zveza
    (alternativni medicinski sistem) ▸ hagyományos kínai orvoslás
    Sopomenke: tradicionalna kitajska medicina
  • farmacología ženski spol nauk o zdravilih, zdravilstvo
  • Heilkunde, die, zdravilstvo
  • Heilkunst, die, zdravilstvo
  • ljekàrija ž (ijek.), lekàrija ž (ek.)
    1. zdravilo, zdravila
    2. zdravilstvo: završiti zubnu -u
    3. zdravniška praksa
  • ljekárstvo s (ijek.), lekárstvo s (ek.)
    1. zdravilstvo
    2. zdravništvo
  • médecine [mɛdsin] féminin zdravstvo, zdravniška veda, zdravniški poklic; zdravilstvo, medicina; vieilli zdravilo, zdravilno sredstvo

    médecine de cheval ostro, hudo zdravilo
    médecine clinique klinično zdravstvo
    médecine générale splošna medicina
    médecine infantile otroško zdravstvo
    médecine légale sodna medicina
    médecine naturiste zdravstvo, ki se poslužuje naravnih metod (zdravljenja)
    médecine opératoire kirurgija
    médecine vétérinaire veterina, živinozdravstvo
    docteur, étudiant masculin en médecine doktor, študent medicine (medicinec)
    Faculté féminin de médecine medicinska fakulteta
    avaler la médecine (figuré) pogoltniti, požreti grenko pilulo
    exercer la médecine opravljati zdravniški poklic
    faire sa médecine študirati medicino
    prendre médecine vzeti zdravilo
  • medicina ženski spol medicina, zdravilstvo, zdravilo

    medicina clínica klinična medicina
    medicina doméstica, medicina popular domače zdravilstvo (zdravilo)
    medicina operatoria kirurgija
    medicina legal sodna medicina
    estudiante de medicina študent medicine
  • medicīnus 3 (medicus) zdravilski, zdravilen, celilen, medicinski: ars Varr., Hyg., Aug. ali res Gell. zdravilstvo, zdravilska umetnost, medicina. Od tod subst. medīcina -ae, f

    1. (sc. ars) zdravilstvo, medicina: O., Ap., Cels., Suet., Amm., Aur., medicinam exercere Ci. ali facere Ph. ali factitare Asin. Poll. ap. Q. ukvarjati se z zdravilstvom (medicino), medicinam facere alicui Ci., Ph. zdraviti koga, medicinam facere huic morbo Pl. zdraviti bolezen.

    2. (sc. officina) = gr. ἰατρεῖον zdravnikova ali ranocelnikova poslovalnica (soba, poslopje), bolni(šni)ca, klinika, zdravilišče, zdravilnica: Pl., Don., Porph.

    3. (sc. res)
    a) (v dobrem pomenu) zdravilna snov, zdravilo, lek, celilo: O., N., medicinam dare Cu. zdravilo da(ja)ti, zdraviti, medicinam adhibere Ci., poscunt medicinam vulnera Sil.; pren. zdravilo, lek = pripomoček, pomagalo zoper kaj: non egeo medicinā, me ipse consolor Ci., est profecto animi medicina philosophia Ci., laboris, periculorum Ci., furoris V., medicinam quaerere alicui rei Ci., exspectare medicinam temporis Ci., medicinam petere a litteris Ci.
    b) (v slabem pomenu) strup, strupena pijača, strupena snov: Acc. ap. Non.

    4. metaf.
    a) izboljšava: si saucias recenti medicinā mordeat quaedam hiemis ruminatio Plin. novega, sicer izboljševalnega (koristnega) obrezovanja.
    b) lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: figurae Pr.
  • physic [fízik]

    1. samostalnik
    zdravilstvo, medicina
    pogovorno zdravilo (zlasti odvajalno)

    2. prehodni glagol
    zdraviti
    sleng dati odvajalno sredstvo
    tehnično prečistiti taljeno kovino
  • Naturheilkunde, die, naravno zdravilstvo
  • Volksmedizin, die, ljudska medicina, ljudsko zdravilstvo
  • Apollō -inis (in od L. -ōnis), m (Ἀπόλλων) Apolon,

    1. Jupitrov in Latonin sin, Dianin lepi brat, čuvaj in ohranjevalec divjačine in čred, dolgokodrasti bog lokostrelstva, vedeževalstva, zdravilstva, glasbe in pesništva ter zato vodja in zaščitnik Muz; pozneje so ga poistovetili s sončnim bogom in mu dodali ime Phoebus: Latonam ex longo errore... confugisse Delum (litteris proditum est) atque ibi Apollinem Dianamque peperisse Ci., formosus, pulcher Apollo V., crinitus Enn. ap. Ci., V., pollens sagittis, inclutus arquitenens... Apollo Naev. ap. Macr., deus arcitenens O. in abs. arcitenens V., responsa, praedictiones, signa Apollinis Ci., Delius vates V., vates Val. Fl., Apollo medice, Apollo Paean Carmen virginum Vestalium ap. Macr., pulsator citharae Val. Fl., dextro faciatis Apolline carmen O.; met.: aperitur Apollo V. Apolonovo svetišče v Akcijskem predgorju, magnus mihi eris Apollo V. (Apolon kot bog ugibalec), auratus Ap. V. pozlačena Apolonova podoba na ladji. — Po Apolonu je poimenovanih več krajev: Apollinis urbs O. Apolonovo (mesto) = traška Apolonija; Apollinis urbs magna Plin. Véliko Apolonovo (mesto), glavno mesto apolonopolskega okraja v Gornjem Egiptu; Apollinis oppidum Plin. Apolonovo (mesto) v vzhodni Etiopiji; Promuntorium Apollinis Apolonovo predgorje
    a) (prej imenovano Pulchri promuntorium, Καλοῦ ἀκρωτήριον), severno od Utike, nasproti Sardinije: L., Mel., Plin.
    b) v Mavretaniji: Plin. Od tod adj.
    a) Apollināris -e apolonski, Apolonov, Apolonu posvečen: circus, sacrum L., laurea H., ludi Ci., L. idr. Apolonu na čast dne 5. VII. obhajane igre; subst. α) Apollināris -is, f (sc. herba), rastl., sicer imenovana hyoscyamus: Plin.; tudi neke vrste pasje zelišče: Ap. h. β) Apollināre -is, n Apolonovišče, Apolonov trg okrog Apolonovega svetišča: L.
    b) Apollineus 3 (pesn.) = Apollināris: laurus, medulla O., ars (= vedeževalstvo in zdravilstvo) O., vates (= Orpheus) O., proles (= Aesculapius, Apolonov sin) O., frater Byblidis (= Apolonov vnuk) O., urbs (= Delos) O., mater (= Latona) Stat.

    2. pren. = Baal, sončni bog Tircev: Cu.
  • ars -artis, f (prim. lat. arma, iners, sollers, gr. ἄρτιος pripraven, primeren)

    I. pri čem rabljena umetnost =

    1. prirojena ali pridobljena umetelnost, spretnost, (pri)ročnost, izurjenost: opus est vel arte vel diligentiā Ci., superaturum omnes in ceteris artibus N. v... umetnosti, v... znanju, aucta arte quadam nec abnuendi tale quicquam nec palam affirmandi L., arte canere O. ali arte laboratae vestes V. spretno, umetelno, si quid artis in medicis est Cu. če so zdravniki kaj spretni, exercitatio artem paravit, ars decorem T.

    2. met. (nižja) umetnost, rokodelstvo, obrt: L., O. idr., ars humilis ali sordida, artes sordidiores Ci., artes, quarum omne opus est in faciendo et agendo Ci., omitto hasce artes vulgares: coquos, pistores, lecticarios Ci., minimeque artes eae probandae, quae ministrae sunt voluptatum: cetarii, lanii, coqui, fartores, piscatores, ut ait Terentius Ci., ars gubernandi Ci., Q. ali gubernatoris Ci., Palladis ars V. stavbarstvo, tesarstvo, ars ludicra Q., artes ludicrae Sen. ph. (gledališko umetnost so Rimljani prištevali k nižjim umetnostim), artem facticare Ci. ali exercere H., profiteri captandorum testamentorum artem Sen. ph. obrtniško se ukvarjati z lovom na dediščino, profiteri artem tesserariam Amm. s kockanjem se preživljati.

    II.

    1. po določenih pravilih urejena umetnost; vednost (veda), znanost: Zeno censet artis maxime proprium esse creare et gignere Ci., artium aliud eius modi genus est, ut tantummodo animo rem cernat, aliud, ut moliatur aliquid et faciat Ci., artes ingenuae Ci. ep., O. ali liberales Ci. umetnosti „svobodnjakov“, „svobodne“ ali „lepe“ umetnosti, professio honestarum artium Cu. pečanje s..., ars Roscii Ci., ars fingendi Ci. kiparstvo, Victoriae summa arte perfectae Ci. kaj umetelno, hydriae eadem arte perfectae Ci. prav tako umetelno, poëtae ingenium arte sua expressit Ci., do Graecis litteras, do multarum artium disciplinam Ci., artis scriptor Corn.; studia (poklicne zvrsti) atque artes Ci. znanosti, artes studiorum liberalium Ci. za svobodne poklice potrebno znanje, ars imperatoris et oratoris boni Ci., ars bene disserendi Ci. dialektika, ars dicendi Ci., Q., ars oratoria Ci., ars eloquentiae Q., ars rhetorica Q., ars grammatica Plin., musica ars Plin. glasba (pri Ter. pesništvo), ars medendi O., Plin. = ars Apollinea O. = ars medicina Varr., Hyg. = ars medentium Stat. zdravilstvo, zdravništvo, medicina, artes medicae O., artes urbanae L. pravništvo in zgovornost, belli artes L., ars armorum Q., ars militaris T., ars imperatoria Q., tamquam eaedem militares (= militum) et imperatoriae artes essent L., morsus arte levabat V. s čaranjem, disciplinae et artes Ci. praktični in teoretični pouk, tako tudi: artes atque doctrina Ci.

    2. met.
    a) pravila, na katerih sloni kaka umetnost ali znanost = teorija: res mihi videtur facultate (v praksi) praeclara, arte (v teoriji) mediocris Ci., non omnia, quae loquimur, mihi videntur ad artem et praecepta revocanda Ci. teoretična pravila = praecepta atque artes Q., ex arte dicere, scribere Ci. po pravilih umetnosti; iudicium si arte caret H. umetnostne teorije, čuta, razuma za umetnost, artes, quae traduntur Q. podana pravila umetnosti; teoretično znanje: in quo (orator) adiungat artem Ci., sine ulla arte aut ratione, quae sint in artibus recta ac prava, diiudicant Ci.; pl. artes = teoretični nauki: ab iis artibus, quibus aetas puerilis ad humanitatem informari solet Ci.; sg. ars = učni sestav: rem arte comprehendere Ci. v učni sestav spraviti, earum rerum, quae quasi in arte traduntur, inscientia Ci.; učbenik, učna knjiga, zlasti govorniški učbenik, retorika (knjiga): Q., rhetorum artes, artes oratoriae Ci., hoc ex antiquis artibus elegit Ci., artem scindes Theodori Iuv.; slovnica: slovničarji; pri poznejših slovničarjih ars = slovniška veda.
    b) umetn(išk)o delo, umetnina, umotvor: me quidem ipsae illae nostrae Athenae non iam operibus magnificis exquisitisque antiquorum artibus delectant Ci., artes, quas Parrhasius protulit H., aeraque et artes suspice H.; pl. pesn. o eni umetnini: clipeum efferri iussit, Didymaonis artīs V.
    c) umetniška vrednost: in eo candelabro ars certare videtur cum copia Ci., tripodes pondere et arte pares O., pretiosae artis vasa Cu.
    č) pooseb. le v pl. Artes boginje umetnosti, Muze: Mnemosyne Iovi... Artium peperit chorum Ph.

    III. pren.

    1. (nravno) svojstvo, lastnost, vedenje, obnašanje, ravnanje, navada: multae sunt artes eximiae Ci., homo praeditus optimis moribus artibusque Ci., non bellandi virtus solum, sed multae aliae artes Ci., bonae artes S., T. dobre, hvalevredne lastnosti, hac arte Pollux arces attigit igneas H. s to lastnostjo = z vztrajnostjo, ingenii dotes vel animi artes Cu., antiquae artes tuae Pl. tvoje nekdanje življenje in ravnanje, illud, quod cecidit, arte corrigas Ter. z modrim ravnanjem, mea ars Ter. moja marljivost, delavnost, malae artes S. slabe navade, artibus bonis malisque mixtus T. iz kreposti in pregreh; pl. artes sredstva, pot(a), način(i): artes nocendi V., quaesitae nocent artes V. prisiljena umetelna sredstva, imperium facile his artibus retinetur, quibus initio partum est S., bonae artes T. hvalevredna sredstva; zvijače, zvijačnosti, lokavščine, lokavosti, spletke, prevare: capti eadem arte sunt, qua ceperant Fabios L., non bello aperto, sed suis artibus, fraude et insidiis est circumventus L., arte eludere libertatem populi Romani L., ludere arte virum O., at Cytherea novas artes, nova pectore versat consilia V., ignari scelerum tantorum artisque Pelasgae V., peritissimus artium belli Cu., fraudes innectere ponto antiqua parat arte Lucan., summis artibus pellicere aliquem ad aliquid Suet.

    2. izumetničenost, prisiljenost, umetna vzgoja (dreves): in quascumque volet artīs... sequentur V., plausus tunc arte carebat O. je bilo neprisiljeno.