Franja

zaznavanj|e srednji spol (-a …) čutno: das Wahrnehmen, die Wahrnehmung, das Empfinden
zaznavanje časa die Zeitempfindung, das [Zeitbewußtsein] Zeitbewusstsein
zaznavanje globine die Tiefenwahrnehmung, das Tiefensehen
zaznavanje prostora Raumwahrnehmung
zaznavanje svetlobe Lichtempfindung
figurativno die Erkennung, das Erkennen; psihološko: die Auffassung
motnja zaznavanja die Wahrnehmungsstörung
zmožnost zaznavanja die Wahrnehmungsfähigkeit

zaznávanje perception

zaznávanje perception ženski spol , (filozofija) aperception ženski spol

zaznávanje (-a) n glej zaznanje

zaznávanje s saznavanje, zaznavanje

zaznávanje percepción f

zmožnost zaznavanja facultad f perceptiva

zaznávanje -a s., відчува́ння -я с., сприйма́ння -я с.

zaznávanje -a s percepţie

aperception [apɛrsɛpsjɔ̃] féminin zaznavanje, spoznavanje

aprehensión ženski spol zgrabitev, ujetje, prijetje, aretacija; zaplemba; predsodek; pojmovanje, zaznavanje, (raz)umevanje

Auffassung, die, (-, -en) pojmovanje, umevanje (tudi Philosophie), naziranje; (Verstehen) dojemanje, umevanje; psychologisch: zaznavanje

Aufnahme, die, (-, -n)

1. (Empfang usw.) sprejem, sprejemanje

2. posnetek, (Foto) slika, fotografija, (Aufnehmen) snemanje, slikanje

3. vsrk, vpijanje, absorbcija, resorbcija, adsorbcija, vsrkavanje, privzemanje

4. (Heben) dvigovanje, vom Boden: pobiranje

5. von Schwingungen: prestrezanje, von Kräften: prevzemanje

6. von Anleihen: najemanje, najetje

7. von Empfindungen: zaznavanje, zaznava; von Nahrung: hranjenje

Empfindung, die, (-, -en) občutek (tudi Physik); občutenje, občutek; (Emotion) čustvo; (Sinneswahrnehmung) zaznavanje

Erkennung, die, spoznavanje, prepoznavanje, prepoznava; razpoznavanje, identifikacija; (Wahrnehmung) zaznavanje

intellēctus -ūs, m (intellegere)

1. zaznavanje, spoznavanje, občutje (s čutili in razumom): intellectus in cortice protinus peritis Plin. poznavalec spozna drevo takoj po skorji, nec est intellectus ullus in odore vel sapore Plin. po duhu ali okusu strupa ne moremo spoznati, utique (sapor) nullo intellectu sui est Sen. ph., i. saporum Plin., citra intellectum acrimoniae Plin. —

2.
a) act. (raz)umevanje, spozna(va)nje, spoznava, sprevidenje, sprevidnost, razum(nost), razsodnost, preudarnost, predstava, (po)misel, pojmovanje, pojem (ki ga imamo o čem): quibus neque boni intellectus neque mali cura T. razum za … , dissimulare intellectum insidiarum T. delati se, kakor da ne bi slutil … , i. sermonis patrii Plin., deorum Sen. ph., intellectu consequi aliquid Q., alicuius rei intellectum amittere Sen. ph., rudis Corinthiorum i. Vell. okus, animi Q., intellectu carere Icti.
b) pass. vsebina (npr. besede) = pomen, smisel: hiems et ver et aestas intellectum habent (se razpoznavajo), autumnus ignoratur T., in obscaenum intellectum sermo detortus Q., verba quaedam diversos intellectūs habent, ut cerno Q., duplex verborum intellectus Q., intellectum facere, praebere Q., intellectu carere Sen. ph. nerazumljiv biti.

notātiō -ōnis, f (notāre)

1. zaznamovanje, zaznamba: erat in iudiciis ex notatione tabellarum invidia versata Ci. iz zaznambe glasovnic (ali po drugih: zaobljubnih tablic) z raznobarvnim voskom.

2. occ.
a) karajoča cenzorjeva opazka, cenzorski ukor (prim. nota, 2. g)): notationes auctoritasque censoria Ci.
b) preiskava, presoja pri volitvah: iudicum Ci.
c) opazovanje, zaznavanje, opažanje, zapažanje: vitae, naturae, temporum, ceterarum rerum Ci., ex his (sc. Catonis orationibus) eligant ea, quae laude et notatione digna sint Ci. kar je hvale in slave vredno.
d) označevanje pojma, ki je skrit v kaki besedi, izpeljevanje besed, etimologija: quam Graeci ἐτυμολογίαν appellant … nos autem novitatem verbi non satis apti fugientes … notationem appellamus Ci., notatio, cum ex verbi vi argumentum aliquod elicitur Ci., etimologia, quae verborum originem inquirit, a Cicerone dicta est notatio Q.
e) opis(ovanje), označevanje, prikaz(ovanje): notatio est, cum alicuius natura certis describitur signis, quae, sicuti nota quaedam, naturae sunt adtributa Corn.

percèpcija ž (lat. percipere) percepcija, čutno dojemanje, zaznavanje

percépţie -i f

1. zaznavanje, dojemanje, percepcija

2. zaznava, predstava

3. prejem, prejemanje; izterjatev

perception [pəsépšən] samostalnik
zaznavanje, dojemanje (s čuti)

perception [-sɛpsjɔ̃] féminin zaznavanje, dojemanje; izkustvo; pobiranje (davkov); davkarija; davek

perception du bien et du mal moralni čut, spoznanje dobrega in slabega