Franja

zavrnit|ev ženski spol (-ve …) ponudbe, darila, povabila, stališča: die Ablehnung; prošnje, zahteve: die Ausschlagung; prošnje, zahteve, predloga: die Zurückweisung, pravo die Verwerfung; (negativen odgovor) na prošnjo: die Abfuhr, na povabilo: die Absage; da bi kaj storil: die Weigerung, die Verweigerung (plačila/izpolnitve obveznosti Leistungsverweigerung, prevzema Annahmeverweigerung, zahteve po pravni odločitvi Rechtsverweigerung)
pravo zavrnitev tožbe die Klageabweisung
v primeru odklanjanja zavrnitve im Verweigerungsfall

zavrnítev rejection, rebuttal, rebutment; refusal

zavrnítev refus moški spol ; (prošnje…) rejet moški spol ; (sodnikov, prič) récusation ženski spol ; (osorna) rebuffade ženski spol

zavrnítev (-tve) f rifiuto, ripudio, rigetto; respinta

zavrnítev -tve ž negativno rješenje (re-): zavrnitev prošnje, ponudbe

zavrnítev rechazamiento m ; (prič, sodnikov) recusación f ; (prošnjo, ponudbe) desestimación f

zavrnítev -tve ž., неприйняття́ -я́ с., відмо́ва -и ж.

zavrnitev pričanja ženski spol pravo die Zeugnisverweigerung
pravica do zavrnitve pričanja das Zeugnisverweigerungsrecht

Abfuhr, die, (-, -en)

1. odvoz, odvažanje; odstranitev, odstranjevanje, von Wassern: izpust, izpuščanje

2. (Abweisung) (rezka) zavrnitev, jemandem eine Abfuhr erteilen (rezko) zavrniti (koga)

Ablehnung, die, odklanjanje, odklonitev, zavračanje, zavrnitev; eines Richters: izločitev, izključitev

Absage, die, (-, -en) negativen odgovor, odklonitev; (Zurückweisung) zavrnitev; Absage an zavračanje česa, odvrnitev od, odpoved (čemu)

Abweisung, die, zavrnitev; Technik odbijanje

āspernātiō -ōnis, f (āspernārī) prezirljivo odbijanje, zavračanje, zavrnitev, zaničevanje, prezir(anje): Vulg., rationis Ci., mundi Aug., ad quosdam tactus Sen. ph., naturales a contrariis aspernationes Sen. ph.

Ausschlagung, die, einer Bitte, Erbschaft: odklonitev, zavrnitev

bocciatura f

1. zavrnitev, zavračanje; padec, padanje (na izpitu)

2. zbijanje

3. avto pog. karambol, trčenje; poškodba karoserije (zaradi trčenja), karamboliranje, udarnina

clincher [klínčə] samostalnik
spona
pogovorno primeren odgovor, zavrnitev

congēdo m

1. odpust, odslovitev, zavrnitev; slovo:
dare congedo odsloviti
prendere congedo posloviti se
visita di congedo poslovilni obisk
congedo di maternità porodniški dopust

2. voj.:
foglio di congedo odpustnica
congedo provvisorio začasen odpust
ufficiali in congedo rezervni oficirji

convīcium -iī, n (cum in vōx, vocāre)

1. kričanje, vpitje vsevprek, krik, prerekanje, ravs in kavs, hrup: Pl., Ter., Aus., is, qui antea cantorum convicio contiones celebrare suas solebat, cantorum ipsorum vocibus eiciebatur Ci., erant autem convivia … cum maximo clamore atque convicio Ci., locus, ubi … aures convicio defessae conquiescant Ci.; pesn.: c. ranarum Ph. ali querulae convicia ranae Col. poet. kvakanje, regljanje.

2. occ.
a) zavračilo, zavrnitev, ukor, grajalni klic, graja, glasni ugovor, glasno očitanje, skrbna posvaritev: Plin., Q., Iust., hesternum c. Icilii L., grave Ci., os tuum ferreum senatūs convicio verberari noluisti Ci., qui (comoedus) posteaquam e scaena non modo sibilis, sed etiam convicio explodebatur Ci., orationis flumine reprehensoris convicia diluuntur Ci. očitki, urgebor iam omnium vestrum convicio Ci. takoj me boste obdelovali z očitki, Marcellus perterritus conviciis a sua sententia discessit C., alicui convicium facere Pl., Ci., Plin. iun. (po)očitati komu, posvariti (posvarjati) ga, alicui c. maximum facere, ut ne … Ci. koga hudo ošteti (hoteč zabraniti), da ne bi … , alicui magnum c. fit cuncto a senatu Ci. ep. kdo dobi hud ukor od … , cicada acerbum noctuae convicium faciebat Ph.; (o stvareh): Val. Max., cum convicio aurium extorta mihi veritas esset Ci., verberavi te cogitationis tacito dumtaxat convicio Ci.; met. = predmet očitanja, predmet graje: convicium tot me annos iam se pascere Pl. (o izprijenem sinu) glasen očitek.
b) očitanje, psovka, psovanje, sramotitev, sramotilna beseda, sramotilni govor, zbadljivka, zbadljiva beseda, zabavljica, porogljiv klic, zasmehovalen klic: dicere alicui convicium Pl., O., convicia iacĕre, convicia rustica fundere O., tulit ad matrem Epaphi convicia O., Fufium clamore et conviciis et sibilis consectantur Ci. ep., omnes convicio Lentuli correpti C., tum pueri nautis, pueris convicia nautae ingerere H. so obsipavali s psovkami, Praenestinus … regerit convicia H. se odzove psovkam, odvrne s psovkami, facere alicui convicium Sen. ph. (o)zmerjati koga, (o)psovati ga, Caligulam (priimek „Kaligula“) convicium et probrum iudicare Sen. ph., transire a conviciis ac probris ad tela et manus T., convicia festa zabavljive pesmi (vojakov ob zmagoslavju): Mart., (dečkov pri svatovščinah): Lucan., Sen. tr.; (o stvareh): cave, ne eosdem illos libellos … convicio scazontes extorqueant Plin. iun.; met. kričavka: nemorum convicia, picae O.

débouté [debute] masculin, juridique zavrnitev, odklonitev; zavrnjeni tožnik

déboutement [debutmɑ̃] masculin, juridique zavrnitev, odbitje (pritožbe)