Franja

zavreči¹ [é] (zavržem)

1. odrabljeno ipd.: wegwerfen

2. misel, načrt, pravo tožbo, prijavo: verwerfen

3. otroka ipd.: verstoßen; biblično - Bog človeka: verwerfen

zavreči² [é] (zavržem) zametavati možnost: von der Hand weisen, zurückweisen; ponudbo: ablehnen

zavréči to reject; to cast off; to discard; to refuse; to turn down

zavréči nasvet to reject (a piece of) advice
zavréči načrt to reject a plan
zavréči ponudbo to refuse an offer
zavréči povabilo to refuse an invitation
zavrgla se je zaradi tega človeka she has thrown herself away on that man

zavréči rejeter, repousser, écarter ; (ne odobravati) désapprouver, désavouer, réprouver ; (ženo) répudier

zavréči (-vŕžem)

A) perf.

1. buttar via, scartare:
zavreči stare obleke buttar via gli abiti vecchi

2. rinnegare, ripudiare; abbandonare:
mati je zavrgla otroka la madre ha abbandonato il bambino

3. rifiutare, respingere, ripudiare:
zavreči vero staršev ripudiare la fede dei genitori

4. respingere, rifiutare:
zavreči pomoč, ponudbo rifiutare l'aiuto, l'offerta

5. scartare, buttare:
lesene pluge so že zdavnaj zavrgli gli aratri di legno sono stati scartati chissà da quando

B) zavréči se (-vŕžem se) perf. refl. pren. trascurarsi, lasciarsi andare

zavréči -vržem, zavrzi -ite, zavrgel -gla
I.
1. odbaciti, odbiti: zavreči predlog, ponudbo
2. propustiti: zavreči lepo priložnost
3. zavreči sina odreći se sina
II. zavreči se propasti, ogreznuti u porocima: fant se je čisto zavrgel

zavréči rechazar; desestimar ; (ne udobriti) desaprobar ; (ženo) repudiar , (otroka) desheredar ; rel condenar

zavreči ponudbo rechazar un ofrecimiento (ali una proposición)

zavréči -vŕžem dov., відки́нути -ну док., відверну́ти -верну́ док., відхили́ти -хилю́ док.

zavréči -vŕžem dov.
1. a arunca; a înlătura
2. a respinge; a părăsi, a abandona

aliēnō -āre -āvi -ātum (aliēnus) „odtujiti“, od tod

1. stran da(ja)ti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), odtujiti (odtujevati), odda(ja)ti, v tuje roke da(ja)ti, v pass. tudi = v tuje roke priti, pod tujo oblast priti (prihajati): Icti, alienare vectigalia Varr., Ci., vēnīre vestras res proprias et perpetuum a vobis alienari Ci., mulier alienata est abs te Pl. ti je oddana, je zate izgubljena (ker jo je oče prodal), reiculae sunt alienandae Varr., urbs alienata S., pars insulae prodita atque alienata L., cum velut occisos alienasset Iust. je bil odstranil (skril); occ.
a) s silo vzeti (jemati): usus fructus... iam mihi harum aedium... alienatus est Pl.
b) (otroka, sužnja) zavreči, dati od sebe, pahniti iz družine, dati v tujo družino: ita nos alienavit Ter., ne quis quem civitatis mutandae causā suum faceret (posinovil) neve alienaret L., an pro non natis sint habendi, qui a familia sunt alienati? Q.; od tod šalj.: tu me alienabis numquam, quin noster sim Pl. nikoli me ne storiš tujca v naši hiši.
c) izpodriniti, zapostaviti: me falsa suspicione alienatum S.

2. pren.
a) (animum) alienare odvrniti (odvračati): noli animos eorum alienare a causa Ci., alienatis a memoria periculi animis L., alienatus ab sensu animus L. neobčutljiv za bolečino.
b) (mentem alicuius) alienare zmotiti, zmešati: vulgo Iunonis iram... alienasse mentem ferebant L. da mu je vzela pamet; abs.: odor sulphuris saepius haustus alienat Sen. ph. spravi (človeka) ob pamet; večinoma pass.: quorum alienatur mens Plin. ki izgubijo pamet, ki zblaznijo, alienatā paene mente C. skoraj iz uma, alienatae discordiā mentes L. zaslepljeni duhovi, signum alienatae mentis Suet. odsotnosti duha, nezavednosti, alienari mente Plin., Cael. priti ob pamet, zblazneti, alienatus mente Plin. = alienatus sensibus L. iz uma, alienatus ad libidinem animo L. iz uma od divje strasti.
c) medic. alienari (o telesu in njegovih delih) odmreti (odmirati): Cels., ubi in corpore alienato (na odmrlem) dolorem tactus expressit Sen. ph.; subst. pt. pr. aliēnāta -ōrum, n odmrli udje: Plin.
č) (aliquem) odtujiti (odtujevati), narediti sovražnega, razdvojiti (razdvajati), izneveriti (izneverjati), k odpadu pregovoriti (naspr. conciliare, reconciliare, allicere); v pass. tudi zasovražiti se, izneveriti se, odpasti: quibus eum eadem res publ. reconciliavit, quae alienarat Ci.; z a(b): omnes a se bonos Ci. ep., omnium suorum voluntatem (sc. a se) C., Cn. Pompei voluntatem a me alienabat oratio mea Ci. s svojim govorom sem se odkupil Gneju Pompeju, neque vero his rebus tam amici Alcibiadi sunt facti quam ab eo alienati N., plane alienari a senatu Ci. izneveriti se senatu, odpasti od njega, alienatus ab senatu Aemilius L.; z dat.: eadem avaritia Gentium regem sibi alienavit L., quae regem socium nobis alienasse... dicatur L., alienati Romanis L.; insulas bene animatas confirmavit, alienatas (odpadle, verolomne) ad officium redire coëgit N., voluntate alienati S., alienato erga Vespasianum animo T. sovražnega duha; non vultu alienatus T. ki na obrazu ne kaže nobenega sovraštva do njega; alienari ab aliqua re sovražiti kaj, (iz)ogibati se česa, čemu: a falsa assensione, ab interitu Ci.

antīquō -āre -āvī -ātum (antīquus) „pri starem pustiti (puščati)“, „(po)starati“; od tod

1. drž.pr. = (predlagani zakon) zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati), zavreči: rogationem, legem Ci., L., plebei scitum primus antiquo abrogoque L.

2. pustiti (puščati), da kaj zastari, od tod antiquari = zastare(va)ti: quod autem antiquatur et senescit Vulg.

apologō -āre -āvī (iz ἀπολέγω) zavreči, zavračati: Sen. ph.

āspernor -ārī -ātus sum (ab in spernere)

1. odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati): hanc vero (proscriptionem)... nisi hoc iudicio a vobis reicitis et aspernamini Ci., cuius furorem atque crudelitatem deos immortales a suis aris atque templis aspernatos confido Ci., a philosopho, si afferat eloquentiam, non asperner Ci.

2. pren. prezirljivo zavrniti (zavračati), zavreči, zametavati, zaničevati, prezreti (prezirati), ne marati, ne meniti se za kaj, vnemar pustiti (puščati), braniti se česa, ne spreje(ma)ti, ne pripozna(va)ti: Pl., Ter., Varr., S. idr., talem condicionem N., condiciones pacis T., pacem L., alicuius preces, querimonias, sermonem, sententiam, amicitiam Ci., animal voluptatem adpetit ut bonum, aspernatur dolorem ut malum Ci., illud et melius et verius, omnia, quae natura aspernetur, in malis esse, quae asciscat (dopušča), in bonis Ci., haec... consilia neque tota aspernatus est neque accepit extemplo L., haud aspernanda precantes V. nič neprimernega, nespodobnega, asp. legatos, longinquam militiam, flagitia militiae T.; z inf.: Stat., Mart., delectus pati aspernabantur T. so se branili, validissimum quemque militiae dare aspernabantur T.; abs.: non aspernante senatu Ci. ep.; redkeje v pass. pomenu: qui est pauper, aspernatur Ci. ep., Fr. ap. Prisc., intellexit... regem... ab omnibus aspernari Auct. b. Afr., aspernata potio Arn. Od tod adv. pt. pr. āspernanter zaničljivo, z zaničevanjem, braneč se, upiraje se: Amm., Sid., Cod. I.; komp. aspernantius Aug.

āversor, starejše āvorsor, -ārī -ātus sum (intens. glag. āvertere)

1. obrniti (obračati) se (stran); abs.: noli avorsari Pl., aversari (tudi adversari) advocat et iam vix ferre posse Ci.; z acc.: extemplo filium aversatus L. se je obrnil proč od sina, aversari aspectum alicuius T. ob pogledu na koga obrniti se stran.

2. pren. obrniti (obračati) se od koga ali česa = koga ali kaj zavrniti (odvračati), odbi(ja)ti, odkloniti (odklanjati), braniti se česa, zavreči, zametovati, zaničevati, mrziti, prezirati: regem S. fr., principes Syracusanorum, preces L., adflictum non aversatus amicum O., aversari petentes, honorem, crimen O., Iovem, scelus, facinus, imperium Cu., aliquid voltu Q., dicentem, sua facinora, sermonem T., latum clavum, adulationes Suet.; z dvojnim acc. = ne pripozna(va)ti koga za kaj: aliquem ut parricidam liberûm L., Philippum patrem Cu.; z inf. = braniti se: proelium facere Auct. b. Hisp.

basket² [báskit ameriško bǽskit] prehodni glagol
v košaro deti; zavreči

cashier² [kæšíə] prehodni glagol
odpustiti, spoditi; vzeti službeno stopnjo, degradirati; zavreči

cast¹ [ka:st] prehodni glagol & neprehodni glagol
vreči, metati, lučati; odvreči, zavreči; povreči, splaviti; obsoditi; bljuvati; goliti, leviti se; zgubiti, zgubljati (zobe); deliti vloge; izračunati; odpustiti (vojake)
pravno obsoditi na plačilo stroškov; uliti, ulivati; zviti se (les); križariti
preteklik & pretekli deležnik od cast

to cast anchor usidrati se
to cast aspersion on s.o. očrniti koga
pravno to be cast zgubiti pravdo
to cast beyond the moon delati fantastične načrte
to cast the blame on s.o. for s.th. valiti krivdo na koga zaradi česa
cast down potrt
to cast dust in s.o.'s eyes metati komu pesek v oči
cast for s.th. primeren za kaj
to cast lots žrebati
cast in the same mould narejen po istem kalupu
figurativno cast in a cart zapuščen
to cast into s.o.'s teeth očitati komu
cast iron lito železo, grodelj
to cast loose odvezati (čoln)
to cast a vote glasovati
to cast the lead meriti morsko globino
to cast spell on s.o. ureči, začarati koga
figurativno to cast stones at s.o. obsojati obnašanje koga
to cast skin leviti se
to cast into a sleep uspavati
to cast into prison zapreti v ječo
the play is well cast igra je dobro zasedena

cast off prehodni glagol & neprehodni glagol
odvreči, zavreči; odgnati, spoditi
navtika izpluti, odriniti; končati (pletenje)

condemn [kəndém] prehodni glagol (of česa)
obsoditi, zavreči, izločiti; grajati; smatrati za neozdravljivega; zaseči, konfiscirati; neprepustno zamašiti

his looks condemn him oči ga izdajajo

contestare

A) v. tr. (pres. contēsto)

1. pravo izpodbijati (tudi pren.)

2. oporekati, ugovarjati; zavreči, zavračati:
contestare la politica del governo zavračati vladno politiko

B) v. intr. oporekati; protestirati