Franja

iactus -ūs, m (iacĕre)

1. met, metanje, lučanje, streljanje: pulveris V., telorum Val. Max., fulminum iactūs Ci. ali — iactŭs T., se iactu dedit aequor in altum V. vrgel (zagnal) se je v … , iactu superant sagittae arborem V. v poletu, ob strelu, quatiunt fenestras iactibus crebris iuvenes H.; teli iactus = lučaj, streljaj: intra iactum teli progressus uterque V. na streljaj, extra teli iactum Cu., Sen. ph. zunaj streljaja, ad teli iactum pervenire Cu. na streljaj se približati; metaf.: fortuitus iactus vocis Val. Max. slučajno izgovorjena (podtaknjena) beseda.

2. occ.
a) kot kockarski t. t. met, lučaj, vržek: Pl., Ter., tesserarum prosper iactus L., talorum iact. O., Pr., extremus ac novissimus iact. T.
b) metanje ribiške mreže in meton. poteg, lov = na en poteg ujete ribe: retis Icti.; abs.: a piscatoribus … iactum emerat Val. Max.
c) metanje v stran, odmetavanje, meton. zavrženo: inter purgamenta et iactus cenantium Sen. rh.
č) metanje (blaga) z ladje: iactu decīdere (poravnati se) cum ventis Iuv., iact. mercium Icti., iactum mercium facere levandae navis causā Dig. blago z ladje vreči, — (po)metati; meton. z ladje vrženo (pometano) blago: iactum ex nave factum ferre Icti.
d) met, razširjanje: radiorum Plin.
e) nametavanje: aggeris Vulg.

vērme m

1. črv:
verme dei bambini (ascaride) otroška glista
verme della farina (tenebrione) zool. mokar (Tenebrio molitor)
verme dei pavimenti zool. (Auchmeromya luteola)
verme solitario (tenia) zool. trakulja (Tenia solium)
essere nudo come un verme pren. biti gol ko ptič

2.
vermi pl. med. gliste

3. pog. gosenica; ličinka (sviloprejke)

4. pren. slabš. zavrženo, podlo bitje; ničvredno bitje, črv:
comportarsi da verme ravnati podlo, odvratno

5. pren. črv:
il verme della coscienza grizenje vesti

6. zool. členi polža

7. veter.
mal del verme (farcino) konjska smrkavost

apoproēgmena -ōrum, n (gr. ἀποπροηγμένα) „zapostavljeno“, „zavrnjeno“, „zavrženo“, stoiška fil. o rečeh, ki sicer še niso zla, a so jim blizu in jih je treba torej zavračati: Ci.

dernier, ère [dɛrnje, ɛr] adjectif zadnji, poslednji; skrajni; pretekli; prejšnji

du dernier zelo, skrajno
c'est du dernier ridicule! to je skrajno smešno!
jusqu'au dernier do poslednjega moža
la dernière année zadnje leto
l'année dernière preteklo leto
l'an dernier lani
ces dernières années (ta) zadnja leta, v zadnjih letih
la dernière des créatures najbolj zavrženo bitje
le dernier des imbéciles comprendrait cela največji tepec bi to razumel
en dernière analyse konec koncev
(familier) le dernier des derniers najbolj zavržena oseba
en la dernière extrémité v skrajni sili
aux dernières extrémités do skrajnosti
en dernier (lieu) nazadnje, na zadnjem mestu, na koncu, končno
faites ce travail en dernier to delo opravite na koncu!
dernière heure (figuré) zadnja poročila
le dernier cri, le dernier mot najnovejše, najpopolnejše (v svojem žanru)
le dernier jugement (religion) poslednja sodba
le dernier soupir trenutek smrti, zadnji zdihljaj
le dernier venu zadnji prišlec
une question de la dernière importance skrajno važno vprašanje
marchandise féminin de dernière qualité, de dernier ordre blago zadnje, najslabše kakovosti, vrste
arriver bon dernier nazadnje priti
avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
dépenser jusqu'à son dernier sou do zadnjega dinarja vse potrošiti
être du dernier bien avec quelqu'un biti s kom zelo dober, intimen prijatelj
Paul est son dernier Pavel je njegov najmlajši sin
être habillé à la dernière mode biti oblečen po zadnji modi
mettre la dernière main à un travail dovršiti delo, opraviti končne popravke ali retuše na delu
rendre le dernier soupir izdihniti, umreti
rendre les derniers devoirs à quelqu'un izkazati komu poslednjo čast (na pogrebu)
la dernière fois zadnjikrat

re-dūcō -ere -dūxī -ductum (re in dūcere)

1. nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj (po)vleči: Q., Suet. idr., timidas plantas O., calculum (pri šahu) Ci. fr., gladium (naspr. educere) Gell., falces tormentis introrsus ducebant C., spumat reductis remis aequor V., reductā dextrā libravit caestūs V. zamahnivši, remos ad pectora O. potegniti k sebi, turres, munitiones C. potisniti nazaj, pomakniti nazaj; metaf. nazaj držati, zadržati (zadrževati, zadržavati), udržati (udrževati): tamquam reducere liberalitatem Sen. ph., se a contemplatu mali O. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, izogniti (izogibati) se, izmakniti (izmikati) se, animum ab iis, quae facienda sunt Q. Poseb.
a) socios a morte reducere V. osvoboditi, rešiti.
b) auras naribus Lucr. srkati.

2. nazaj voditi, nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)peljati: Pl., Ter., Cu., Col., Eutr., Front. idr., exercitum domum reduxit incolumem N., exercitum Ephesum hiematum reducere N. v zimovišče (prezimovališče, zimski tabor), legiones ex Britannia, copias a munitionibus C., in castra L., C., in Penestas rursum exercitum reducere L., ad Caesarem captivos C., quendam de exsilio Ci., ab exsilio Q., uxorem Ter., N. idr. zavrženo ženo vzeti zopet k sebi = aliquam reducere in matrimonium Suet., reducere regem Ci. zopet postaviti za kralja; pesn.: vesper e pastu vitulos ad tecta reducit V., quae me fuga quemve reducit? V. kako in v kakšnem stanju se vračam domov?; poseb. o naravnih pojavih: Phoebus noctem reducit V., hiemes reducit Iuppiter H. zopet privede, zopet pripelje, mater febrim reducet H. mu bo zopet navlekla (nakopala) mrzlico (bolezen); pass.: frondosa reducitur aestas V. se vrne (vrača); occ.
a) igralca zopet (spet) spraviti na oder, dati igralcu zopet (spet) nastopiti, omogočiti kakemu igralcu ponoven nastop: aliquem reducere in scaenam Plin.
b) (častno) domov (po)peljati, (po)spremiti (spremljati), (po)vesti: L., Q. idr., (sc. Scipio) senatu dimisso domum reductus Ci.
c) kot trgovski t.t. (zopet) dobiti: LX pondo panis e modio reducere Plin.

3. metaf. nazaj (pri)vesti (privajati, voditi), nazaj (pri)peljati, nazaj spraviti (spravljati): Ter. idr., aliquem ad officium reducere N., Ci., in gratiam cum aliquo aliquem Ci., Lact. zopet pomiriti, zopet spraviti, zopet pobotati koga s kom, ad salutem Ci. popraviti, ozdraviti, legiones veterem ad morem T., exercitum ad disciplinam Romanam Eutr., legem maiestatis reduxerat T. je bil obnovil, zopet vpeljal, reducere aliquid in sedem H. zopet spraviti na svoje mesto (v tir), zopet naravnati, in memoriam Ci., Plin. iun. zopet priklicati v spomin, zopet se spomniti, habitum pristinum Suet. zopet uvesti; pesn.: in formam reducere = redigere O. v kako obliko spraviti, izoblikovati, uobličiti, corpus ad maciem Plin. izčrpati, oslabiti, izčimžati; occ. na pravo pot spraviti (spravljati), spreobrniti (spreobračati): quo vis illos tu die redducas Ter. Od tod adj. pt. pf. reductus 3

1. nazaj potegnjen, nazaj pomaknjen, oddaljen, skrit, samoten: sinus V., vallis V., H., oculi introrsus reducti Sen. rh. globoke, vdrte oči; occ. kot slikarski t.t.: qui singulis pinxerunt coloribus, alia eminentiora, alia reductiora fecerunt Q. so postavili nekatere dele bolj v ospredje, druge bolj v ozadje.

2. metaf.: virtus est medium vitiorum et utrimque reductum H. oddaljena od obeh skrajnosti; subst. reducta -ōrum, n = gr. ἀποπροηγμένα stoikov = stvari, ki niso nobeno zlo, a so vendar manj vredne od drugih, stvari (reči) manjše vrednosti, slabše stvari (reči): Ci.

Opomba: Pesniki merijo včasih rē in pišejo zato redduco: Lucr., Ter. Star. imp. redduce: Ter.

ῥῑ́πτω, ῥῑπτέω [Et. iz ϝρῑπ-jω, iz kor. wri-p-, gl. ῥάβδος. – Obl. fut. ῥίψω, aor. ἔρριψα, pf. ἔρριφα, pass. pf. ἔρριμμαι, aor. ἐρρίφθην, fut. ῥιφθήσομαι, adi. verb. ῥιπτός, ep. praes. 3 pl. ῥιπτεῦσι, aor. ῥῖψα, ajol. aor. pt. ῥίψαις; NT aor. ἔριψα, pf. pass. ἔριμμαι in ῥέριμμαι]. 1. a) mečem, lučam, treščim; b) doli prekucnem, strmoglavim, ἐμαυτόν doli se vržem, strmoglavim se, χθονί mečem na zemljo; c) κυσί mečem pred pse. 2. mečem iz česa, izvržem, ἐκ χθονός iztiram, izženem, ἐμαυτὸν ἐκ χθονός grem v prognanstvo, izpostavljam εἰς ἄβατον ὄρος, ἐμαυτὸν ῥιπτέω valjam se. 3. a) mečem proč, odmetavam, odlagam ὅπλα, οἴχεται πάντα ταῦτ' ἐρριμμένα vse to je minilo, je zavrženo; NT zanemarjam; b) ἀράς preklinjam, λόγους govorim; c) παρὰ τοὺς πόδας polagam pred noge.