Franja

zavi|ti¹ (-jem) zavijati (narediti paket) verpacken, einwickeln, einpacken; v kaj: einwickeln in, hüllen in, umhüllen mit, packen in, einrollen in
zaviti do nosu vermummen
zaviti v vato figurativno in Watte packen
zaviti se sich einwickeln, sich vermummen
zaviti se v molk sich in Schweigen hüllen

zavi|ti² (-jem) zavijati

1. (obrniti) umdrehen, abdrehen; sunkovito: schwenken, eine Schwenkung machen
zaviti vrat komu (jemandem) den Kragen/Hals umdrehen

2. kam: biegen, einbiegen in, okoli vogala: umbiegen; v gostilno: einkehren; z vozilom v drugo smer: abbiegen, iz stranske ulice: ausbiegen; iz kolone vozil: ausscheren, v kolono vozil: einscheren

zàviti zȁvijēm, zàvīj, zàvih zȁvī, zȁvio zȁvīla
I.
1. zaviti: zaviti cigaretu, lijevo od puta, za ugao, za kuću; zaviti što u lijepe riječi
2. zamotati, zaviti: zaviti što u papir, u hartiju, što hartijom, maramom
3. obvezati: zaviti ranu
4. zaviti koga u crninu pripraviti komu žalost
II. zaviti se
1. zaviti se
2. zaviti se u crninu obleči žalno obleko

zavíti to wrap up (v papir in paper); to envelop (v in); (kam) to turn

zavíti okrog vogala to turn (round) the corner
zavíti na desno (na levo) to turn (ali to take a turning) to the right (to the left), to turn right (left), to take a right (left) turn
zavíti v stransko ulico to turn into a side street
zavíti v stran, s prave smeri (kolo ipd.) to swerve

zavíti (upogniti) (re)courber, (in)fléchir, gauchir, ployer, plier; tordre ; (kam) tourner, faire un crochet (ali un saut) jusqu'à ; (v papir) emballer

zaviti vrat komu tordre le cou (ali popularno le kiki) à quelqu'un
zaviti se v odejo s'enrouler (ali s'envelopper) dans une couverture

zavíti (-víjem) perf. glej zavijati | zaviti

zavíti -vijem, zavij -te, zavil -a
1. omotati, zamotati, zaviti, uviti, zapakovati: zaviti knjigo v papir; zaviti se v plašč, v molk, v meglo
2. zavrnuti: zaviti kuri vrat
3. skrenuti: zaviti s poti, s pota: zaviti v gostilno
svratiti u gostionu; poslušaj ga, kako on zavije
slušaj ga kako on zanosi, kakvim se obrtima on služi

zavíti glej zavijati

zaviti v papir envolver en papel
vrat komu zaviti torcer el cuello (ali el pescuezo) a alg

zavíti -víjem dov., зверну́ти -ну́ док., загорну́ти -горну́ док., зави́ти -в’ю́ док., закрути́ти -кручу́ док., заверну́ти -верну́ док.

zavíti -víjem dov.
1. a schimba direcţia, a face o cotitură, a vira
2. a o lua
3. a suci
4. a împacheta, a ambala
5. a înfăşura, a înfăşa
6. a înveli

зави́ти -в’ю́ док., zavíti -víjem dov.

zaviti v celofan frazem
(o olepševanju) ▸ selyempapírba csomagolNekateri so pomisleke izrazili malce neposredneje, drugi so jih zavili v celofan. ▸ Néhányan fenntartásaikat közvetlenül tudatták, mások selyempapírba csomagolva adták elő.
Dlje ko gremo v zgodovino, bolj je bilo v navadi politično stališče zaviti v celofan religije. ▸ Minél inkább visszamegyünk a történelemben, annál inkább szokás volt a politikai álláspontot a vallás mögé rejteni.

abbiegen^* zavijati, zaviti (nach links na levo); (krümmen) kriviti, ukriviti; figurativ preprečiti (kaj), odvrniti (od česa)

abdrehen zapreti, odklopiti, Licht: ugasiti, Hals: zaviti, Knopf: odtrgati; (abwenden) obrniti se (od, stran, proč), spremeniti smer vožnje, poleta; einen Film: zvrteti, odvrteti; Technik metal. ostružiti, odstružiti

abschwenken

1. (spülen) oplakniti, splakniti

2. (abbiegen) spremeniti smer, zaviti; von einer Sache: opustiti kaj

accartocciare

A) v. tr. (pres. accartōccio) zaviti, zviti v škrnicelj, tulec

B) ➞ accartocciarsi v. rifl. (pres. mi accartōccio) zviti se, gubati se

affagottare

A) v. tr. (pres. affagōtto) zaviti, zviti, zamotati, povezati v culo:
la lavandaia affagottò la biancheria da lavare perica je povezala v culo perilo za pranje

B) ➞ affagottarsi v. rifl. (pres. mi affagōtto) nerodno, slabo, neokusno se obleči, oblačiti

ambalá -éz

I. vt. (za)pakirati, zavijati, zaviti, zamotati

II. vr.

1. pognati se v dir

2. turirati

3. navdušiti se

amiciō -īre (-icuī in -ixī) -ictum (ambi in iacere)

1. kako ohlapno oblačilo nase vreči ali da(ja)ti, ogrniti (ogrinjati) ga, ode(va)ti se z njim, ovi(ja)ti se z njim, zavi(ja)ti se vanj, obleči (oblačiti) ga; redko act.: celerius mater amixit Varr. fr.; večinoma refl. in še pogosteje pass. (pri Ci. in v izbrani prozi skoraj le v pt. pf.): dum salutabatur, et calciabat ipse sese et amiciebat Suet. se je oblačil, sedebat in rostris amictus togā purpureā Ci., velis amicti, non togis Ci., pullo amictus illo L., simulacrum amiciebatur cotidie veste, quali ipse uteretur Suet.; abs. amiciri (o govorniku) togo ub(i)rati (gubati, v gube nabirati), da(ja)ti togi primeren nabor (gub): quomodo deceat amiciri, nescientis Q., surgit, amicitur, incipit Plin. iun.

2. pren.
a) ogrniti (ogrinjati), ode(va)ti, ovi(ja)ti, zavi(ja)ti: nube cava speculantur amicti V., amicitur vitibus ulmus O., amicta vitibus ulmus H., amicta ossa luridā pelle H., quidquid chartis amicitur ineptis H. se zavija v makulaturo, colus amicta lanā Cat., Idae nive amicta loca Cat.; z grškim acc.: nube candentes humeros amictus H.
b) pt. pf. amictus 3 pripravljen, gotov: gladius amictus ad caedem Vulg.

Opomba: Inf. pf. amicisse: Fr.; pf. amicui Vop.; arh. fut. I. pass. amicībor: Pl.

arlaúknuti -àūknēm
1. zaviti
2. zavpiti, poklicati: arlauknu kerove i ode u šumu