Franja

zatrep [è] moški spol (-a …)

1. gradbeništvo, arhitektura der Giebel (lomljeni Knickgiebel, prečni Zwerchgiebel, segmentni Segmentgiebel, slepi Blendgiebel, stopničasti Treppengiebel, Staffelgiebel, trikotni Dreiecksgiebel); die Giebelscheibe
okrasni zatrep die Wimperge
der Walm
streha na zatrep das Walmdach
dvokapnica na pritlikavi zatrep das Krüppelwalmdach

2. geografija (komarča) der [Trogschluß] Trogschluss

zatrép (hišno čelo) pignon moški spol , fronton moški spol , tympan moški spol

zatrèp gable, gable end

zatrèp (-épa) m

1. arhit. frontone

2. geogr. testa (della valle) a V

zatrèp -epa m
1. zabat, kalkan: hiša je z -om obrnjena na cesto
2. kraj, konac planinske doline

zatrèp piñon m ; frontón m

lomljeni zatrep moški spol (-ka …) gradbeništvo, arhitektura der Knickgiebel

okrasn|i zatrep moški spol gradbeništvo, arhitektura der Wimperg, die Wimperge

acroterion [ækrotíəriən] samostalnik
zatrep; podstavek za kip

columen -inis, n (prim. celsus, columna, culmen), kar moli ali štrli kvišku,

I.

1. pesn. vrh gorovja, rtina: sub altis Phrygiae columnibus Cat.

2. occ.
a) nadzidna strešica: Ca.
b) hišno pročelje, sleme, zatrep: excelsum ad columen (Capitolii) Ci. poet., columina villae Varr.
c) vršišče zvezdne poti: Nigidius ap. Serv.

3. pren. vrhunec, višek = najlepši, najsijajnejši del, prvak: c. audaciae Pl. predrznež vseh predrznežev, c. amicorum Antonii Cotyla Varius Ci. najboljši, id quasi caput et c. est impensarum Col., artium columina (sc. Varro et Nigidius) Gell. —

II.

1. steber, navpično postavljeno bruno: Phoebi fax, … quae magnum ad columen … volabat Ci. poet.; arhit. steber = kozel, slom: columen in summo fastigio culminis Vitr.

2. pren. (poseb. o osebah) steber = podpora, podpornik, naslomba, zaslomba: senati c. Pl., c. familiae Ter., rei publicae Ci., caput columenque imperii L., c. rerum mearum (Maecenas) H., Thessaliae (Peleus) Cat., Macedoniae Cu., patriae, Asiae Sen. tr., Ausonii regni Sil., partium T.

culmen -inis, n (prim. celsus in columen)

I.

1. vrh, najvišja točka, kopa: culmina Alpium C., c. montium Plin., c. Tarpeium Suet.; c. caeli Ci. (Arat.) nebesna kupola, po drugih zenit.

2.
a) arhit. sleme, zatrep: c. aedis Iovis L., tecti V., O., Cu., tecta domorum culmina V., tugurī congestum caespite culmen V., ruit alto a culmine Troia V. s svoje višine, villarum culmina fumant V., mersae culmina villae O., columen in summo fastigio culminis Vitr., c. domus Suet.; od tod slamnata (s slamo krita) koča: Sen. ph., in pesn. hiša: Val. Fl., Sen. tr.
b) človeško teme: hominis L.

3. pren. višek, vrhunec: a summo culmine fortunae L., summo de culmine lapsus Lucan., illum summo de culmine rerum morte petit Lucan., culmen omnium rerum tenere Plin., pars haec pervenit ad culmen Plin., summum c. Iovis Sil., c honoris mei Ap., auctoritatis Aug., regale Cl. knežja visokost.

— II. pesn. bil, slama: durae culmen inane fabae O.

cuspide f

1. konica, ost

2. arhit. zatrep

3. anat. konica, škric, kuspis

fastīgium -īi, n

1. nagib, strmina, vzdigovanje: tria fastigia agri Varr., spectandum, qua has (trabes) molli fastigio coniungunt C. z neznatnim nagibom, v topem kotu, omnia leni fastigio subvexa L. vse se je v zmernem vzponu (z zmerno strmino) vzdignilo; occ. položnost, nagnjenost, reber: paulatim angustiore ad infimum fastigio C. polagoma se znižujoča in spodaj zožena reber, tenui fastigio vergere C. zložno nagnjeno, loci ad declivitatem f. C. skoraj strma nagnjenost, f. declive C., lenius Cu.; (o vodovju) padec, strmec: si erit fastigium magnum, facilior erit decursus aquae Varr., cloacae fastigio in Tiberim ductae T. s strmcem proti Tiberi.

2. meton. zgornji ali spodnji konec česa
a) vrh, vrhunec, površje, površina, višina, sleme, rob: montes pari altitudinis fastigio C. enako visokega vrha, enake višine, fontis f. C. ali aquae f. Cu. višina, fastigia surarum Lucr., anno Solis erat supra fastigia currus Pr., summum munimenti fastigium Cu., fastigia moenium Cu. ali muri Cu., Val. Fl. zobčasti nadzidki, summi operis fastigium Cu. najbolj gornji rob, f. terrae Cu. strmina, triplici pulsares fastigia cristā Val. Fl., fastigia montis Sil.; occ. pročelje, hišno čelo, čelni zid, zatrep (posebno pri svetiščih): Plin. iun., Suet., Fl., Amm. idr., tempestas aliquot fastigia templorum dissipavit Ci., (Caesar) habet simulacrum, fastigium (sinekdoha) templum, flaminem Ci., fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta L. quorum (delubrorum) fastigia turpi pallebant musco O., Capitolii fastigio examen apium insedit T.; pesn. (po metriški potrebi) pogosto pl. nam. sg.: summi fastigia tecti ascensu supero V., fastigia aurea (templi) movit O.; sinekdoha: = streha: ad fastigia taedas inicere Val. Fl.; od tod pren.: α) operi quoniam fastigium imponimus Ci. ker … tako rekoč postavljamo streho. β) nad besedo postavljeno naglasno znamenje: M.
b) spodnji konec = globočina: forsitan et scrobibus quae sint fastigia quaeras V. kako globoke so.

3. pren. vrhunec, višek, najvišja stopnja: modo erant in summo aut fastigio aut periculo N. ali na vrhuncu (življenja) ali v največji nevarnosti, pari fastigio stare N. ali eodem fastigio stare Cu. držati se na enaki višini, in fastigio eloquentiae stare Q., praeteriae fortunae fastigium capio Cu., nedum pulcherrimo populi Romani fastigio T., summum fastigium privati hominis implere Plin. iun., a fastigio tantae maiestatis in captivitatem redigi Iust.; occ.
a) visoki stan, visoka služba, čast, čin, dostojanstvo: mortale (smrtnika) Cu., super humanum f. elatus Cu. nad človeški stan, semper dictaturae altius fuit fastigium L., curatio altior fastigio suo L. previsoko za njegov čin, f. regium Cu., Val. Max., invidiosum magistratus (= consulatus) f. Val. Max., f. consulare Vell., paternum Cu., patrium T., muliebre T. povišanje ženske, ad summum f. deligi T., id summi fastigii vocabulum (sc. „potestas tribunicia“)
b) glavna točka: summa sequar fastigia rerum V.; od tod fastigia = vrste: Varr.

frontespizio m (pl. -zi)

1. naslovna stran, frontispic

2. arhit. zatrep

frontone m arhit. zatrep

gable [géibl] samostalnik
hišno čelo, zatrep

gable window podstrešno okno, okno v hišnem čelu

gable, gâble [gabl] masculin hišno čélo, zatrep

Giebel², der, (-s, -), Baukunst, Architektur (strešno) čelo; zatrep

Giebelscheibe, die, zatrep

kàlkān -ána m (t. kalkan)
1. vrsta ženske kape, plitev fes: u okolini Visokog nose žene kalkan; posle okupacije skinula je kalkan i obukla švapski šešir
2. ščit: za delijama se nose pašini srebrni -i
3. zaslon pri muslimanski hiši, da se ne vidi na dvorišče, ko so vrata odprta
4. zatrep: kalkan zatvara potkrovlje te se zove i pročelje
5. streha, ki se poševno spušča z ene stene na nasprotno: kuća na kalkan
6. sedlo: Dervišbeg poleti dogatu, sestru Zlatu skide sa dogata, dogatu se u kalkan izvio