Franja

zatoži|ti [ó] (-m) verpetzen bei; verklagen bei

zatožíti (obtožiti) pravo to accuse (koga someone); to bring an accusation (ali an action) against someone, to sue someone (za for); to impeach (someone), to charge (koga zaradi someone with), to indict someone for; (v šoli) pogovorno to sneak on someone

zatožíti accuser quelqu'un de quelque chose, porter plainte (en justice) contre quelqu'un ; (v šoli) dénoncer, rapporter

zatožíti i zatóžiti -im optužiti, tužiti: zatožiti svojega tovariša v razredu

zatožíti jur demandar; entablar demanda contra alg; acusar

zatóžiti (-im) perf.

1. žarg. šol. fare la spia; denunciare:
zatožiti sošolca učitelju fare la spia del compagno all'insegnante

2. lamentarsi; gemere

acusar (ob)tožiti, zatožiti, obdolžiti; naznaniti, ovaditi, denuncirati; naznaniti, sporočiti; grajati; napovedati (pri kartah)

acusar recibo (trg) potrditi prejem
acusarse spovedati se

angeben^*

1. navajati, navesti, mit Namen: imenovati, eine Richtung: nakazati, Mathematik einen Winkel: označiti, označevati, Zahl povedati

2. den Ton, das Tempo: dajati, določati

3. beim Kartenspiel: deliti

4. (prahlen) bahati se

5. (anzeigen) prijaviti, in der Schule: tožariti, tožiti, zatožiti

cafarder [-de] verbe transitif, familier tožariti, zatožiti (v šoli), ovaditi, denuncirati

crīminor -ārī -ātus sum (crīmen)

1. abs. tožiti, pritož(ev)ati se: argumentando criminari crimenve dissolvere Ci. nastopati kot dokazovalec krivd ali kot izpodbijalec obtožb, ut illi criminantur S. fr., quo gravior criminantis auctoritas esset Cu., Tiberio criminante Suet.

2. (z acc. personae) koga dolžiti, obdolžiti (obdolževati), (o)kriviti, tožiti, obtožiti (obtoževati), zatožiti (zatoževati), (o)črniti, (o)grditi, sumničiti, (o)sumiti, obrekovati, opravljati, obirati: Vell., Q., Suet., senatum S., patres, patres apud populum ali apud plebem L., regem Cu.; poleg acc. personae še z dat. personae (pri kom, pred kom): Suet., ne me criminaretur tibi Ter., ego … te poëtis, Messala antiquariis criminabimur? T.; glede na kaj? s splošnim acc. neutr.: nihil Sestium cr. Ci., ali s kavzalnim stavkom: criminatur filium, vir natus quod rem feminarum tetigerit Ph., ali z ACI: Q. Metellum, … apud populum Romanum criminatus est bellum illum ducere Ci.

3. (z acc. rei) kaj kriviti, v krivico šteti, očitati, sponašati, o čem tožiti, pritoževati se: iam enim non licet omnia criminari Ci., illae … contiones (ogovori), quibus cotidie meam potentiam criminabatur Ci., alii dictum factumque eius criminantur Suet., auctoritatem Paulini, vigorem Celsi, maturitatem Galli … criminando T., Agrippinae amicitiam in eo (na njem) cr. T., per publicanos cr. Metelli lentitudinem Vell., divitissimus quisque humilitatem inopiamque eius apud amicos Alexandri criminabatur Cu., cr. hanc rem apud regem Iust., senatus consultum cr. absenti principi (v odsotnosti kneza) Plin. iun.; stvar stoji tudi (poleg acc. personae) v gen.: mutuo se rapinae turpissimae criminabantur Ap., ali se izraža z ACI: id odio factum criminaris Ci., me esse gratum (da sem hvaležen) criminaris Ci., venenum eiusdem Clodiae necandae causā parasse Caelium criminantur Ci., extrahi rem criminantes L., nunc apud mercenarios milites, nunc apud transfugas prodi Romano Syracusas criminabatur L., ali s kavzalnim stavkom: criminabatur etiam, quod Titum filium ab hominibus relegasset Ci.; glede na kaj? z de: illae res, de quibus criminamur Corn., libet enim tibi nescio quid de illa tribu criminari Ci. — Act. soobl. crīminō -āre: ut criminaret Pl., qui falso criminat apud te Enn. ap. Non.; v pass.: Sullanas res defendere criminor Ci. (toda tudi: eum … Sullanas res defendere criminor), criminatum esse ab aliquo Hyg., criminatus Ap., criminantur Aug.

débiner [-ne] verbe transitif, populaire črniti, zatožiti, tožariti, obrekovati, opravljati

se débiner zbežati
débiner le truc izdati skrivnost (kake stvari)

delatar ovaditi, naznaniti, zatožiti

delatarse al juez javiti se sodniku

dénoncer [denɔ̃se] verbe transitif ovaditi, denuncirati; familier zatožiti; izdati; odpovedati (un traité pogodbo); (javno) pokazati, razkriti

dénoncer quelqu'un à la police ovaditi koga policiji
il s'est dénoncé à la police prijavil se je policiji (kot krivec)
cet élève l'a dénoncée ta učenec jo je zatožil
ses paroles imprudentes l'ont dénoncé njegove neprevidne besede so ga izdale
dénoncer un abus, un scandale razkriti javnosti zlorabo, škandal

denunciare v. tr. (pres. denuncio)

1. prijaviti, prijavljati:
denunciare un furto prijaviti tatvino

2. ovaditi, javiti oblastem, zatožiti, denuncirati:
denunciare una persona ovaditi osebo

3. odkriti, razkriti:
denunciare un abuso razkriti zlorabo

4. kazati, razkrivati:
il tono della voce denuncia il suo turbamento glas kaže njegovo vznemirjenost

kázati kâžēm, vel. káži, aor. kázah káza
I.
1. govoriti, praviti, reči: kazati što za koga, slobodno svoje mišljenje, komu što u lice, u brk; što kažeš na ovo?, što hoćete time kazati?, neka mi se dopusti kazati; kazati što po duši, po pravdi, po istini povedati kaj iz srca, po pravici, po resnici; rekla-kazala babje čenče
2. imenovati: kaži junaka kog ne čeka raka
3. prerokovati: knjige kažu muke svakojake
4. zatožiti: čekaj dok te kažem ocu
5. kažu da je mrtav baje je mrtev; pravijo, da je mrtev
II. kazati se
1. reči se, praviti se: to se samo po sebi kaže
2. odkriti se, razodeti se: zašto nam se nisi ranije kazao

petzen tožiti, zatožiti, špecati

rapporter [-pɔrte] verbe transitif zopet ali nazaj priprinesti; donašati; donašati obresti; prinesti s seboj; poročati, obvestiti, javiti, navajati, citirati; povedati, naznaniti, ovaditi; zatožiti; preklicati; navezati (à na); verbe intransitif biti donosen; zatožiti, tožariti, ovajati

se rapporter nanašati se; sklicevati se (de quelque chose à quelqu'un na koga za kaj)
rapporter un angle prenesti kot
rapporter une poche našiti žep (na suknjič)
la mer rapporte morje narašča
je m'en rapporte à vous zanesem se na vas
s'en rapporter à desfaits držati se dejstev

snitch [snič]

1. samostalnik
sleng tožljivec; ovaduh, denunciant

2. neprehodni glagol
sleng ovaditi, zatožiti, denuncirati; (u)krasti, zmakniti

squeak [skwi:k]

1. samostalnik
cviljenje, cvilež, vpitje, vreščanje; škripanje
pogovorno uitje, izognitev

bubble-and-squeak meso z nasekljano zelenjavo
to have a narrow (close, near) squeak komaj uiti, se izogniti

2. neprehodni glagol
škripati (o čevljih, vratih), cviliti (miš)
sleng izdati, zatožiti, priznati
prehodni glagol
(iz)reči, izraziti (kaj) z vreščcčim, kričavim glasom

tell^* [tel]

1. prehodni glagol
povedati, pripovedovati, reči; izreči, izraziti, izpovedati; izdati; (po)kazati (o uri); obvestiti, sporočiti, navesti, (ob)javiti, označiti; prikazati, razlagati, razjasniti, prepričevati, trditi; zapovedati, ukazati, naročiti; izmisliti; poznati, prepoznati, razlikovati, (raz)ločiti
parlament šteti (glasove)

all told (vzeto) v celem, v celoti, vse skupaj
tell me another! sleng tega mi ne boš natvezel!
I was told (so) rekli so mi (tako)
I'll tell you what nekaj ti bom povedal (izdal)
I'll tell you the world ameriško o tem sem prepričan
I can tell you zagotavljam vam
I cannot tell him from his brother ne razlikujem ga od njegovega brata
to tell s.th. abroad pripovedovati kaj okoli, raznašati kaj
to tell fortunes from cards vedeževati iz kart
to tell one's money ameriško šteti svoj denar
to tell one's beads religija moliti rožni venec
to tell one's name povedati svoje ime
to tell the news naznaniti, povedati, objaviti novico
to tell a lie (ali lies) lagati
to tell the reason navesti razlog
to tell the tale pogovorno pripovedovati (povedati) žalostno zgodbo (ne da bi zbudili usmiljenje)
to tell tales zbrbljati, izklepetati; opravljati, obirati; spletkariti
to tell the truth povedati resnico
to tell the votes politika šteti glasove
he told him to go rekel (ukazal) mu je, naj gre
he can be told by his hat lahko ga prepoznate po njegovem klobuku
never tell me! ne čvekaj mi! ne kvasi mi jih!
the clock tells the time ura kaže čas
this tells its own tale to se razume samo po sebi, to je jasno
we were told to get up rekli so nam, naj vstanemo
you're telling me! sleng tega mi ni treba praviti!; komu pripovedujeto to?; kot, da jaz tega ne vem!

2. neprehodni glagol
pripovedovati, govoriti, praviti; obvestiti, informirati (about o)
spoznati, vedeti (by po)
imeti posledice, postati očiten, očitno se pokazati
pogovorno izdati, ovaditi, zatožiti

for all we can tell kolikor mi vemo
who can tell kdo ve
how can you tell? kako morete to vedeti?
you never can tell človek nikoli ne ve
every shot tells vsak strel pogodi
her tears tell of her grief njene solze izdajajo njeno bolečino
to tell on (ali of) s.o. izdati, zatožiti koga
don't tell on me ne izdaj(te) me!
the hard work began to tell on her težko delo je začelo puščati sledove na njej
that tells against you to govori proti tebi