Franja

zaspanost ženski spol (-i …) die Schläfrigkeit, die Verschlafenheit; (omotičnost) die Benommenheit
medicina zaspanost udov das Einschlafen der Glieder
pijan od zaspanosti schlaftrunken

zaspánost sleepiness; drowsiness; somnolence; sluggishness

zaspánost somnolence ženski spol , envie ženski spol de dormir ; figurativno (lenost) indolence ženski spol , langueur ženski spol , lenteur moški spol

zaspánost (-i) f sonno, sonnolenza:
od zaspanosti komaj gledati cascare dal sonno

zaspánost ž pospanost, sananost, sanjivost

zaspánost somnolencia f ; ganas f pl de dormir ; fig (lenost) indolencia f

zaspánost -i ž., сонли́вість -вості ж.

zaspánost -i ž somnolenţă

assopimento m uspavanje, zaspanost

assoupissement [-pismɑ̃] masculin uspavanje, dremanje, zaspanost, dremavica, spanec; figuré po-, umirjenje, omamljenje; potlačenje; odrevenelost, medlost

sortir de son assoupissement (figuré) zbuditi se iz svoje odrevenelosti

Benommenheit, die, omotica, omotičnost; krankhaft: (bolezenska) zaspanost, dremavost, dremavica

cascaggine f medlost, zaspanost

dormancy [dɔ́:mənsi] samostalnik
dremež, dremota, zaspanost, dremavost; mir, mrtvilo

drowse² [drauz] samostalnik
lahek spanec, dremavica; zaspanost

dul(l)ness [dʌ́lnis] samostalnik
topost; medlost, motnost; lenoba, zaspanost; mračnost; stagnacija

flēmma f flegma, flegmatičnost, ravnodušnost; počasnost, zaspanost:
fare le cose con flemma delati kaj flegmatično
perdere la flemma izgubiti potrpljenje

heaviness [hévinis] samostalnik
teža; pritisk, breme; okornost; potrtost; zaspanost; dolgočasnost

languor -ōris, m (languēre)

1.
a) (telesna) utrujenost, upehanost, opešanost, onemoglost, slabost, izčrpanost, mlahavost: ubi saepe ad languorem tuā duritiā dederis octo validos lictorīs Pl., me haec deambulatio … ad languorem dedit Ter. me je utrudil (upehal), languore militum periculum augetur C., incertus l. L., aestu et languore ipsos equosque fessos L., molli languore solutus O., multis languoribus peresus essem te mihi, amice, quaeritando Cat.; metaf. (o stvareh): vitia earum (gemmarum) languor Plin. medlost (barve); pesn.: piger languor (maris) Sen. tr. morska tišina.
b) nebogljenost, oslabelost, živčna slabost, bolezenska slabost, šibkost, slabotnost, izčrpanost, onemoglost, omaganje kot posledica bolezni: animus cum languore corporis nec membris uti potest nec sensibus Ci., aquosus l. H. zaradi vodenice, nunc ficto languore moram trahit O., discedat sic corpore languor ab isto O., l. faucium Suet. hripavost, (sc. Tiberius) in languorem incidit Suet., languore mori ali defungi Ps.-Q. umreti za oslabelostjo; od tod = bolezen: qui sanas omnes languores Aug.

2. metaf. (duševna, v delovanju se kažoča) mlahavost, mlačnost, (v)nemarnost, nedelavnost, zaspanost, ležernost, lagodnost: bonorum Ci. ep., duae res, quae languorem adferunt ceteris, illum acuebant, otium et solitudo Ci., nihil autem magis cavendum est senectuti, quam ne languori se desidiaeque dedat Ci., antiquorum (sc. scriptorum) l. Ci. dolgočasnost, mentes falsum gaudium in languorem vertit T. v brezskrbnost, languores nostri Vulg.; occ.
a) otožnost, turobnost, melanholija, težkomiselnost: amantem languor et silentium arguit H.
b) koprnenje, hrepenenje: novus mentem perstringere languor incipit Val. Fl.

letargo m (pl. -ghi)

1. zool. spanje:
cadere in letargo pren. šalj. globoko zaspati

2. med. letargija

3. pren. zaspanost, mrtvilo, nedelavnost

léthargie [letarži] féminin mrtvičnost, mrtvilo; globoko spanje, zaspanost; figuré otopelost, nezanimanje