Franja

zaseka|ti [é] (-m) einhacken, eintreiben; zarezo: einkerben; schlitzen; rudarstvo schrämen

zasékati entailler, couper

zasekati v kaj planter (ali ficher) dans
zasekati se v s'enfoncer dans

zasékati (-am) | zasekávati (-am)

A) perf., imperf.

1. tagliare; intaccare

2. piantare, ficcare:
zasekati lopato v ilovico piantare la vanga nell'argilla

3. tagliare, scavare:
zasekati stopnice v hrib tagliare scalini nella montagna

4. dare una stoccata; colpire (con la spada, col bastone):
zasekati s sabljo dare una stoccata con la spada

5. addentare, affondare i denti (in):
zobje zasekajo v suh kruh i denti affondano nel pane raffermo

6. pren. ribattere (bruscamente):
ni res, je zasekal oče non è vero, ribattè il padre

7. pren. rompere, squarciare:
v tišino je zasekal strel uno sparo squarciò il silenzio

B) zasékati se (-am se) | zasekávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. squarciare, rompere:
govornikov glas se je ostro zasekaval v tišino la voce aspra dell'oratore rompeva il silenzio

2. (udariti, udarjati) abbattersi:
bliski so zasekavali v gozdove i fulmini si abbattevano sui boschi

zasékati -am
1. zasjeći (-se-), usjeći: zasekati smreko s sekiro
zasjeći smreku sjekirom
2. zasjeći, zabosti, udariti: zasekati sekiro v deblo

zasékati entallar; hacer un corte (ali una entalladura)

zaseka|ti se [é] (-m) sich eingraben, einkerben

chop at prehodni glagol
zasekati

hack² [hæk] prehodni glagol & neprehodni glagol
sekati, vsekati, zasekati, razsekati
šport brcniti v nogo (nogomet); pokašljevati
ameriško prenašati, trpeti kaj

hacking cough suh kašelj, pokašljevanje
ameriško, sleng to hack around pohajkovati
to hack and hew tolči
to hack off odsekati
to hack out usekati koga
to hack to pieces v koščke razsekati
to hack a language tolči kakšen jezik

indent² [indént]

1. prehodni glagol
nazobčati, zarezati, zasekati, zajedati (morje)
tisk pomakniti vrstico, napraviti nov odstavek
ekonomija naročiti blago
britanska angleščina, vojska rekvirirati, zaseči

2. neprehodni glagol
pravno, arhaično napraviti pogodbo

ekonomija to indent upon s.o. sklicevati se na koga
to indent upon s.o. for s.th. zahtevati kaj od koga; naročiti kaj pri kom

schlagen (schlug, geschlagen) transitiv

1. udariti (an, auf po, gegen po, ob), udarjati; als Strafe: tepsti, pretepati; ins Gesicht schlagen udariti v obraz, primazati klofuto; um die Ohren schlagen udariti s ... po glavi; blutig schlagen udariti do krvi, pretepsti do krvi; kurz und klein schlagen razbiti (na drobne kosce)

2. (hämmern) gegen eine Tür usw.: tolči (po), razbijati (po)

3. (treiben in) zabiti, zabijati, (an na, in v), die Zähne, Krallen in etwas: zadreti, zariti v

4. (befestigen) pribiti (an na, in v)

5. Stufen in Schnee und Eis: sekati, zasekati; einen Baum: posekati, Bäume: sekati

6. (durchschlagen) prebiti

7. izbiti (aus der Hand schlagen izbiti iz roke/rok)

8. die Beute: pobiti; beim Spiel einen Stein, eine Figur: vzeti

9. (besiegen) premagati, poraziti, potolči; eine Schlacht schlagen bojevati bitko

10. in Papier, in ein Tuch: zaviti v; etwas um einen Finger, um die Hand: oviti okoli; um die Schulter schlagen ogrniti

11. eine Trommel, Laute usw.: igrati na

12. Münzen: kovati; Kapital schlagen aus kovati dobiček iz ( tudi figurativ )

13. narediti, delati (einen Kreis, einen Bogen: narediti/delati krog, lok), Falten schlagen delati gube, gubati se; ein Kreuz schlagen narediti križ, prekrižati se

14. einen Ball irgendwohin: poslati

15. Wurzeln schlagen pognati korenine, zakoreniniti se

16. intransitiv Uhr, Regen: biti, Vogel: peti; Pferd: brcati, Fahne: plapolati; rhythmisch: utripati; (zuschlagen) loputati, zaloputniti se Wellen über einen Deich: pljuskati

17. sich schlagen bojevati se, (duellieren) dvobojevati se; Wunden schlagen raniti; Eier in die Pfanne: ubiti, razbiti;
an: schlagen an pribiti; ans Kreuz schlagen pribiti na križ, križati;
auf: auf den Magen/die Lunge schlagen povzročiti/povzročati težave z želodcem/pljuči;
aus: aus der Hand schlagen izbiti iz roke/iz rok; aus der Art schlagen biti čisto drugačen; sich etwas aus dem Kopf schlagen izbiti si iz glave;
durch: sich durchs Leben schlagen prebijati se skozi življenje;
in: schlagen in einen Bereich: spadati v; sich in die Büsche schlagen potihem izginiti; in den Wind schlagen gute Ratschläge usw.: požvižgati se na (dobre nasvete itd.);
nach: schlagen nach in seine Art: vreči se po (nach seinem Vater schlagen vreči se po svojem očetu) ;
um: um sich schlagen tolči okoli sebe, in der Luft: kriliti z rokami;
vor: die Hände vors Gesicht schlagen skriti obraz v roke;
zu: sich schlagen zu jemandem pridružiti se (komu), postaviti se na (čigavo) stran

schrämen Bergbau zasekati, podsekati

taillader [tajade] verbe transitif zarezati, zasekati

se taillader urezati se (le visage v obraz)

zacijèpiti zàcijepīm (ijek.), zacépiti zàcēpīm (ek.)
1. zatrgati, začesniti: neko zacijepio pantalone, neko suknju
2. zacepiti, zasekati: zacijepiti sjekirom
3. cepiti: za pojas zadene kaleme plemenitog voća da uz put zacijepi divljaku

zàsjeći zasijèčēm (ijek.), zàseći zaséčem (ek.)
1. zasekati: sjekirom zasjeći drvo
2. zarezati: iznad očiju zasjekla je jedna brazda
3. s posekanim drevjem zagraditi pot: ljudi zasjekli zbjeg u planini

зарубать, зарубить (po)sekati, poklati (z mečem, sekiro); zasekati, zarezati;
з. зарубку vsekati zarezo (rovaš);
з. шашкой posekati s sabljo;
заруби себе это на носу (лбу) zapomni si, zapiši si to za uho

засекать, засечь

1. zaseka(va)ti (v kaj), zaznamovati (v načrtu);
конь засекает konj se kreše z nogami;
з. время (šport.) zapisati čas (začetka, konca);

2. (iz)bičati do mrtvega

надкалывать, надколоть malo razklati, zarez(ov)ati, zasek(ov)ati

надрубать, надрубить naseka(va)ti, zasekati

распарывать, распороть (raz)parati, globoko zarezati, zasekati

mordeō -ēre, momordī, morsum (nam. *(s)mordéi̯ō; prim. skr. mardayati mleti, drobiti, gr. ἀμέρδω oropati, odvzeti, σμερδ-νός, σμερδ-αλέος strašen, stvnem. smerzan = nem. schmerzen boleti, ang. smart bister, premeten, pameten, pren. zajedljiv, piker, jedek, pekoč)

1. gristi, ugrizniti (ugrizovati), grizljati, žvekaje gristi, žvekati, žvečiti, jesti, (o)glodati: Enn. ap. Gell., Mart., canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu., canes mordent Ci., pabula dente momordi O., vitem V., tunicatum cum sale caepe Pers.; preg. o umirajočih (= gr. ὀδὰξ λαζοίατο γαῖαν Hom.) humum ore momordit V. zagrizel je v zemljo = umrl je, šel je pod rušo; subst. pt. pf. morsī -ōrum, m ugriznjenci: morsi a rabioso cane Plin.; morsa -ōrum, n grižljaji = koščki: lanea Cat.; occ.
a) zajesti (zajedati) se, zaseka(va)ti se, zadreti (zadirati) se v kaj, prije(ma)ti, (z)grabiti: mordet fibula vestem O., laterum, iuncturas V., vomer mordet terram Plin., locus (sc. corporis), qui mucronem (sc. teli) momordit Cels. kamor se je zasekala ost, kamor se je zadrla ost, id, quod a lino mordetur Cels. kar (kjer) predre nit.
b) trdno se držati česa: fraxinus arentem mordebat humum Stat.
c) (o rekah) oplakujoč objedati kaj, oplakujoč se zajedati v kaj, pljuskati ob kaj: rura, quae Liris quietā mordet aquā H.
d) (o)žgati, ož(i)gati (o)smoditi, skeleti, ščemeti, zaje(ma)ti, prevze(ma)ti, napasti (napadati), poškodovati: urtica foliis non mordentibus Plin., radix gustu acri mordet Plin., m. oculos Plin., mordeat … fortior aura nemus Mart., aceto morderi Plin. čimžati (namakati) se, quia oleam momorderit aestus H., frigora parum cautos mordent H.

2. metaf.
a) ugrizniti (gristi) = ujesti (ujedati), zbosti (zbadati), ob(i)rati, opravljati, ogovarjati, obrekovati, udrihniti (udrihati) po kom, zabavljati čez koga ali kaj, po kom ali čem, prizade(va)ti, (u)žaliti, (u)žalostiti, (o)zmerjati; kako se je razvila metafora, kaže stavek: livor iniquo nullum de nostris dente momordit opus O. se ni lotila; od tod m. clanculum Ter., mordebere dictis O., mordear opprobriis H., iocus mordens Iuv. zajedljiva, valde me momorderunt epistulae tuae Ci. ep., conscientia mordet Aug. in pass. conscientiā mordeor Ci. vest me grize, peče, paupertas mordet Ci. ali mordet cura medullas O. grize, gloda, pekli, grudi, dolore mordeor O. boli me, scribis morderi te interdum, quod … Ci. ep. da te boli.
b) (duševno) zagristi se v kaj = držati se česa: hoc tene, hoc morde Sen. ph. tega načela se trdno drži.

Opomba: Star. pf. act. memordī: Gell.