Franja

zaséka¹ minced lard

zaséka² cutting (in); (v gozdu) clearing

zaséka coupe ženski spol ; (vojaško) abattis moški spol (d'arbres)

zaséka¹ (-e) f

1. taglio

2. scavo

3. canalone; camino

zaséka² (-e) f gastr. lardo macinato

zaséka
1. v. zasek
2. zasjeka (-se-), posječeno mjesto u šumi
3. zavala: protipehotna zaseka

záseka lard haché

záseka i zaséka ž na specijalan način pripremljena sitno mljevena slanina, konzervirana, za zamašćivanje jela: žgance zabeliti z -o

záseka lardo m picado; manteca f de puerco sin sal

засека f zaseka (v gozdu);
з. из сучьев pregraja iz vejevja; (zast.) prepoved (v gozdu)

abatis, abattis [ǽbətis] samostalnik
vojska zaseka

cortadura ženski spol zareza, urez, zaseka

cortaduras pl odrezki, papirnati odpadki

déblai [deblɛ] masculin odstranitev, odmet(avanje), odkop (zemlje itd.); zaseka, zareza; pluriel odmetana zemlja; podrtine, grušč

chemin masculin de fer en déblai skozi zaseko speljana železnica
travaux masculin pluriel de déblai odkopavalna dela

indent¹ [indént] samostalnik
nazobčanje (roba), zajeda, zareza, zaseka
ekonomija naročilo (blaga)
tisk umik vrstice
britanska angleščina, vojska zasežba, rekvizicija
pravno pogodba, pogodbena listina
ameriško, ekonomija, zgodovina državna zadolžnica

indentation [indentéišən] samostalnik
nazobčanje, zareza, zaseka, zajeda, cikcak, členovitost (obale)

rebajo moški spol zareza, zaseka

trench¹ [trenč] samostalnik
zaseka, globok jarek (za namakanje)
vojska strelski jarek, rov, okop

to mount tite trenches zasesti strelske jarke, poiskati zavetje v rovih
to search the trenches bombardirati strelske jarke (rove) s šrapneli

ùsjek m, úsjek m (ijek.), ùsek m, úsek m (ek.)
1. zaseka, zareza: usjek kroz šumu
2. vsèk: usjek pri pravljenju željezničkog nasipa

morsus -ūs, m (mordēre)

1. grizenje, ugriz, griz: Sen. ph., Cael., serpentis, avium Ci., morsu necare O., morsu (ap)petere aliquid T., Sil. rezati z zobmi po čem, gristi za čim; podobno: morsu insequi saxum O. in catenas morsibus ali morsibus et ore tentare Fl., morsu (z zobmi) apprehendere (tollere) aliquid Plin., morsu premere aliquid Lucr. hudo zagristi (zagrizovati) se v kaj, morsu dividere escas Ci., ille avidos morsus velocibus effugit alis O.

2. occ.
a) jed, jedača, jedilo, hrana, živež: vertere morsūs exiguam in Cererem V., nec tu mensarum morsūs horresce futuros V. použiti, kar je na mizi.
b) zasekavanje, zgrabitev, prijemanje kake zapon(k)e, sidra: V., Sil.; meton. kar se zaseka, kar zgrabi, prime, drži: unco non adligat ancora morsu V. z zakrivljenim zobom, viribus discludere morsūs roboris V. precep (ki drži kopje).
c) grizenje = žganje, kislost, pekočina, pekoč, žgoč okus, izjedanje, razjedanje (rje): Lucan., marinus Plin., aceti Mart.

3. metaf.
a) grenko občutje, bridkost, bol(est), bolečina, žalost, žalitev, jeza, težava, sitnost: curarum, exsilii O., confusi ex recenti morsu animi L., aegritudo quasi morsum doloris efficit Ci. tako rekoč razjeda (gloda) dušo, acriores solent esse morsūs intermissae libertatis quam retentae Ci. prikrajšanje svobode navadno naredi človeka ostrejšega kot zadržanje.
b) zbadanje (z besedami), zbadljiv (zajedljiv) napad: mea commoda odio obscuro morsuque venenat H., dubiā morsus famae depellere pugnā Sil.