Franja

zaseb|en [é] (-na, -no) privat, (nejaven) nichtöffentlich; Privat- (dolg die Privatschuld, dolžnik der Privatschuldner, interes das Privatinteresse, pogovor das Privatgespräch, tožilec/tožnik der Privatkläger, Privatankläger, učitelj der Privatlehrer, avdienca die Privataudienz, hiša das Privathaus, izdaja die Privatausgabe, klinika die Privatklinik, lastnina das Privateigentum, pobuda die Privatinitiative, posest der Privatbesitz, pot der Privatweg, sfera die Privatsphäre, tožba die Privatklage, die Privatanklage, šola die Privatschule, uporaba der Privatgebrauch, zadeva die Privatangelegenheit, zadolžnica der Privatschuldschein, gospodarstvo die Privatwirtschaft, pravo das Privatrecht, premoženje das Privatvermögen, življenje das Privatleben)

zasében private

zasébno (prislov) in private; privately

zasében particulier, privé, personnel

zasebna iniciativa initiative privée
zasebni interes intérêt privé
zasebna korespondenca correspondance personnelle (ali privée, particulière)
zasebna lastnina propriété privée
zasebno pravo droit privé
zasebni telefonski pogovor conversation privée
zasebna zadeva affaire personnelle (ali particulière, privée)
zasebno življenje vie privée

zasében (-bna -o) adj. privato; personale:
zasebni, javni sektor settore privato, pubblico
zasebna lastnina proprietà privata
zasebna šola scuola privata
jur. zasebni obisk visita privata
jur. zasebno pravo diritto privato

zasében -bna -o privatni: -a zadeva
privatna stvar; -a iniciativa

zasében particular; privado

zasebna korespondenca (lastnina, zadeva) correspondencia f (propiedad f, asunto m) particular
zasebni naslov (obisk) dirección f (visita f) particular
zasebni telefonski pogovor (iniciativa, klinika, življenje) conferencia f (iniciativa f, clínica f, vida f) privada
zasebni interes (pravo) interés m (derecho m) privado
zasebni posli operaciones f pl realizadas a título personal

zasében -bna -o prid.
1. particular
2. privat
3. personal; intim

domēstico

A) agg. (m pl. -ci)

1. domač, hišni, družinski; zaseben:
focolare domestico domače ognjišče; pren. dom, družina
lavori domestici hišna opravila
azienda domestica družinsko podjetje

2. knjižno zaupen, domač:
uomo domestico priljuden človek
essere domestico con qcn. biti s kom domač

3. biol. udomačen, domač

B) m (f -ca) sluga; služabnik, služabnica; hišna pomočnica

C) m bot. (marza) cep, cepič

domesticus 3 (domus)

1. hišen, domač: homo d. Ci. ep. domačin, intra domesticos parietes Ci., domesticis copiis apparare convivium Ci., munera ad domesticum usum Ci., tempus d. Ci. doma preživet, canes domesticos alere Ci., d. Phoebus O. kot domačin, aves, pecudes Col., vestis Suet., d. suus medicus Aug. svoj lastni hišni zdravnik; pesn.: domesticus otior H. domâ; pren.: hae sunt impiis assiduae domesticaeque Furiae Ci. domače = v lastnih prsih bivajoče; subst. domesticus -ī, m domačin, hišni prijatelj: O.; večinoma v pl. domesticī -ōrum, m
a) domačini, hišni prijatelji, družinski člani, sorodniki: Ci., L., Suet.; tudi hišna služinčad, družinčad: Suet. (Otho 70).
b) α) domestici Icti., tudi domestici milites Vop. hišne čete poznejših cesarjev. β) spremstvo višjega oblastnika: Cod. Th.

2. occ. domač = rodbinski, družinski: luctus, difficultas Ci., praedo Ci. lastne rodbine, cum Metellis ei erat domesticus usus Ci. z Metelovimi je po domače občeval, d. iudicium C. svojcev, lastne rodbine.

3. zaseben, lasten, svoj: officia, res, religio, crudelitas, praeconium Ci., uterer domesticis exemplis Ci. iz lastnih govorov, domesticis ipse exemplis Prusiam … compulit L. iz lastne izkušnje, de Ocella cepi consilium domesticum Ci. ep. na svojo odgovornost, domesticis opibus N.

4. domač = na domovino nanašajoč se, domovinski, domâ: bellum, insidiae, testes Ci., crudelitas Ci. kruto ravnanje s sodržavljani, erat domestico summo genere N. je bil imenitnega domačega rodu, domestica copia rei frumentariae C., domestica peregrinaque historia Val. Max.; subst. masc.: alienigenas domesticis anteferre Ci. pred domačini; subst. neutr.: externa libentius … quam domestica recordor Ci. domače zglede, sordebat suis ut plerumque domestica Plin. domača dela, domači izdelki.

intrāneus 3 (intrā) notranji, zaseben: conventus atque concilia (naspr. ecclesia) Cass.

nichtöffentlich nejaven, zaseben; Recht za zaprtimi vrati

particular poseben, zaseben, posamezen, čuden, nenavaden

en particular posebno
propiedad particular zasebna last
persona particular zasebnik
de (mi) uso particular za osebno uporabo
eso no tiene nada de particular to ni nič čudnega

particulár -ă (-i, -e)

I. adj.

1. zaseben, privaten

2. poseben, samosvoj

3. oseben

II. m/f zasebnik (-nica), privatnik (-nica)

particulier, ère [-külje, ɛr] adjectif (čisto) poseben, specialen; posamezen, individualen; zaseben, privaten; masculin zasebnik, privatnik; vieilli zasebnost, intimnost; posebnost

en particulier posebno, zlasti; posebej
circonstances féminin pluriel particulières posebne okoliščine
chemin masculin particulier zasebna pot
intérêt masculin particulier individualen interes
leçons féminin pluriel particulières privatne (učne) ure (za enega učenca, ne za razred)
aller du général au particulier s splošnega preiti na posameznosti
parler en particulier govoriti med štirimi očmi

privado zaupen; oseben, zaseben, privaten; ameriška španščina omamljen, onesveščen

privado de los sentidos omamljen, nezaveden, brezčuten
en privado zasebno, med seboj, natihoma
asunto privado zasebna stvar
estar privado de noticias biti brez vesti (obvestil)

privat privaten, zaseben; von privater Hand od zasebnika/privatnika; an privat zasebniku; von privat od zasebnika

privát -ă (-ţi, -te) adj. zaseben, privaten

prȉvātan -tna -o (lat. privatus) privaten, zaseben: -a svojina, -o vlasništvo: -i docent; -o pravo; -o ugostiteljstvo; -i zanat

private¹ [práivit] pridevnik (privately prislov)
privaten, zaseben, oseben; zadržan; zaupun; nemoten; neuraden, neslužben; tajen, skriven

to be private to s.th. biti poučen o čem, vedeti kaj
private-clothes-man tajni policist v civilu
sleng private eye privatni detektiv
ekonomija private company trgovska družba z neomejeno zavezo
ekonomija private limited company družba z omejeno zavezo
for one's private ear zaupno
in private privatno, zaupno, skrivaj
private means (ali income) dohodek od rente
private parts spolni organi
private hotel penzion
britanska angleščina private soldier navaden vojak
by private bargain pod roko (kupiti, prodati)
politika private bill poslančev osebni predlog
pravno private law osebna pravica
private theatre amatersko gledališče

privato

A) agg. zaseben, privaten; nejaven; domač, zaupen:
diritto privato pravo privatno pravo
faccende private domače zadeve
in via privata, in forma privata privatno, zasebno

B) (f -ta)

1. zasebnik, zasebnica, privatnik, privatnica

2. posameznik, posameznica

C) m zasebno, privatno; osebno