Franja

zaréči se equivocarse al hablar; cometer un lapsus linguae ; fam trabucarse

zarêči se to make a slip of the tongue

zarekel sem se I made a slip of the tongue, the word slipped out; (nehote povedati resnico) to let slip
zareklo se mi je I made a slip of the tongue
človek se ne sme nikoli zarêči se (figurativno) never is a long day

zarêči se -rečem se, zarekel -rekla se
1. obećati, obavezati se: zarekel se je, da bo načrt izpolnil
2. zagovoriti se: zarekel se je
zagovorio se, izmakla mu se riječ

zarêči se -rêčem se dov., обмо́витися -влюся док., проговори́тися -рю́ся док.; заректи́ся -чу́ся док.

zarêči se -čem se dov.
1. a-i scăpa vorbe imprudente
2. a-şa da cuvântul

izrèći izrèčēm, ìzrečēm, ìzreknēm, izrèci, izrèkoh izrèče, ìzrekao izrèkla
I. izreči: izreći nepromišljene riječi; izreći svoje mišljenje, presudu, kaznu
II. izreći se
1. izreči se: ljudi su se izrekli za ovoga delegata
2. zareči se: nemoj njemu to govoriti, mogao bi se kasnije gdje izreći

omàknuti òmaknēm
I.
1. umakniti se, izginiti: gotovo neopazice omače s ovoga svijeta
2. ekspr. pobegniti, uiti: omaknuti preko granice
3. spodrsniti se: nespretno omače zadnjim nogama i sruči se u bezdan
4. dial. sprožiti: omaknuti pušku; sastavi nišane na pušci i htjede da omakne
II. omaknuti se
1. spodrsniti se: noga mi se omakla
2. uiti, zareči se: riječ mi se omakla
3. spodleteti: to mi se omaklo

òtēti ȍtmēm, òtmi, òtēh òtē, ȍteo ȍtela
I.
1. ugrabiti, s silo vzeti: razbojnici su mu oteli dijete; borio se da otme još koji dan da napiše štogod; oteti kome zalogaj iz usta; smrt ga je prerano otela
2. izviti: oteti kome što iz ruku
3. obvarovati pred: oteti zaboravu = od zaborava; njega nisam mogla oteti bijedi
4. oteti mah prevladati
II. oteti se
1. rešiti se, oteti se: pomoću Rusa oteli su se od Turaka
2. izviti se: ote mu se krik očajanja
3. zareči se: riječ mu se ote zareklo se mu je, beseda mu je ušla

prerèći se prerèčēm se, prèrečēm se, prèreknēm se zareči se

zarèći se zarèčēm se, zàrečēm se, zàreknēm se
1. zareči se, zavezati se, zaobljubiti se: zarekao se da neće više pušiti
2. zareči se: on se zarekao i tako smo saznali tajnu

заректи́ся -чу́ся док., zarêči se -rêčem se dov.

обмо́витися -влюся док., zagovoríti se -ím se dov., zarêči se -rêčem se dov.

провираться, провраться neumnosti čvekati; zagovoriti se, zareči se

проговори́тися -рю́ся док., zagovoríti se -ím se dov., zarêči se -rêčem se dov.

cōnfīrmō -āre -āvī -ātum

1. utrditi (utrjevati): (stipites) confirmandi et stabiliendi causā C., c. parietum soliditatem Vitr., dentes mobiles Plin.; voj.: c. castellum magnis munitionibus Auct. b. Alx; occ. (o)krepiti, (o)krepčati, (o)jačati: Cels., Q., hōc ali vires nervosque confirmari putant C., c. corpus Ci., imbecillitatem valetudinis spes victoriae confirmavit Ci., aetates, quae iam confirmate sunt Ci. krepke, c. membra Cu., crus debile Suet., vinea se confirmat Col.

2. pren.
a) utrditi (utrjevati), (o)krepiti, (o)jačati, (u)čvrstiti (pogosto tudi v zvezi z abstr.): Vell., Suet., utile putat confirmari regnum Persarum N., confirmare manum suam (svojo bojno moč, četo) Ci., Galliam praesidiis ac navibus Ci., se transmarinis auxiliis C., pacem et amicitiam cum proximis civitatibus C., profectionem lege c. C. zakonito določiti, societatem data acceptaque fide S., non deponere, sed confirmare audaciam Ci., c. odium N., opinionem (timoris) C., his confirmatis rebus C. ko je bilo to urejeno, dognano, nondum confirmato consilio Ci. ne da bi se bilo trezno preudarilo, illum diem omnes labores et victorias confirmasse S. (zevgma) da je oni dan poplačal vse napore in potrdil zmago.
b) sklepe idr. potrditi (potrjevati), uveljaviti (uveljavljati): ut sua decreta confirmaret N., iudicium legionum confirmat senatus Ci., pax … cum civibus confirmata est Ci., confirmata vero suspicio est Ci. se je uresničila, ea auctoritate suā c. L., praeterita omnia beneficia edicto c. Suet.
c) koga v mišljenju podpreti (podpirati), utrditi (utrjevati), uveriti (uverjati), zagotoviti (zagotavljati): insulas bene animatas confirmavi N., coniuratione eos confirmat N. z zaroto si zagotovi njihovo zvestobo, c. homines C., iureiurando inter se confirmant C. si pod prisego dajo zagotovilo.
č) koga (o)hrabriti, bodriti, opogumiti (opogumljati), (po)tolažiti, (po)tešiti: utrum hoc est confirmare militum animos an debilitare virtutem? Ci., milites consolari et c. C., religione confirmare exercitum N., c. timentes C., territos S., perterritos Suet., nunc erige te et confirma Ci. opogumi se, ipsi sese confirmaverant C. Včasih sledi finalni stavek: eos confirmat, uti Romam pergerent S. jih hrabri, da naj gredo, alius alium confirmare, ne nomina darent L.
d) trditev potrditi (potrjevati), izprič(ev)ati, dokaz(ov)ati, podkrepiti: rem teste c. C., causam auctoritatibus Ci., quorum testimoniis de pecunia confirmatum est Ci., confirmata re ab exploratoribus C., nisi qui fide confirmasset N., id satis se confirmasse arbitratus N. da je to mnenje dovolj podkrepil; z odvisnim vprašanjem: exemplis confirmare, quantum auctoritas valeat in bello Ci.; occ. zatrditi (zatrjevati), zagotoviti (zagotavljati), varati se, zareči (zarekovati) se: hoc cum mihi non modo confirmasset, sed etiam persuasisset Ci., difficile est hoc de omnibus confirmare Ci.; nav. z ACI: columnas se exacturum esse confirmat Ci., id omne ego me rei publicae causā suscepisse confirmo Ci., confirmare sese neque legatos missuros neque … C., illud se polliceri et iureiurando confirmare, tutum iter per fines suos daturum C. — Od tod adj. pt. pf. cōnfīrmātus 3

1. trdno določen, zagotovljen, gotov: fides confirmatissima Porph.

2. ohrabren, srčen, pogumen: certus et confirmatus animus Ci., non modo non infracto animo, sed confirmato Ci., quae res in dies confirmatiorem eius exercitum efficiebat C.

3. potrjen: attulit litteras, in quibus erat confirmatius idem illud Ci., quod eo confirmatius erit, si … Ci. — Adv. cōnfīrmātē trdno, krepko: sese expedire Corn.

escapar(se) uiti, pobegniti

escapar de un peligro uiti nevarnosti
escapar sin gran perjuicio uiti brez velike škode
escapar en una tabla komaj uiti
dejar escapar un grito nehote zakričati
escaparsele a uno a/c spregledati, pozabiti
escaparse a uno la lengua zagovoriti se, zareči se

hora ženski spol ura; primeren čas

hora de descanso ura počitka
hora suprema smrtna ura
hora de verano poletni čas
cada hora vedno, neprestano
noticias de última hora zadnje (časopisne) vesti
a la hora v hipu, takoj
a la hora de ahora v tem trenutku, zdajle
¡a buena hora mangas verdes! prilika je že zamujena!
a última hora v zadnjem hipu, nazadnje, končno
a buena hora o pravem času; kmalu; (ironično) o nepravem času; zaradi mene!
en hora buena, en buen(a) hora, a la buena hora srečno, v božjem imenu
¡en buen(a) hora! zaradi mene! da!
¡en buena hora lo digo! ne kliči vraga! ne zareči se!
hasta esta hora do te ure
cien kilómetros por hora 100 km na uro
dar hora rok dati
dar la hora biti (o uri); izvrsten biti
¡ya es hora! je že čas!
¡vaya V. en hora mala! pojdite k vragu!
¿qué hora es? koliko je ura?
horas extraordinarias nadure
horas (corrientes) de oficina delove (uradne) ure
a horas avanzadas (a las altas horas) de la noche pozno v noč
a todas horas, de hora a hora neprestano, ob vsakem času
por horas neprestano; na uro (taksi); vedno
tiene sus horas contadas njegove ure so štete

papera f

1. gos

2. pren. gos

3. pren. napaka:
prendere una papera zareči se, napraviti lapsus

ȕsna ž anat. ustnica: gornja, donja usna; riječ mu je zamrla na -ama; ispucane, debele, naprćene, blijede -e; ugristi se za -u; oteti se s usana zareči se, nehote izreči; visiti na nečijim -ama gledati komu, ko govori, na ustnice