Franja

zapravi|ti (-m) zapravljati

1. verschwenden, vergeuden, vertun; samo pogovorno: verläppern

2. (vreči skozi okno) verplempern; denar: verpulvern; brezglavo: verbraten; za stave: verwetten; za hrano: sich arm essen; denar davkoplačevalcev: verschleudern, verbuttern
zapraviti svoje sile sich verplempern
zapraviti denar das Geld beim Fenster hinauswerfen
(zafrečkati) dediščino ipd.: [kleinmachen] klein machen

3. čas: verbummeln, vertrödeln; za pogovarjanje: verreden

4. s potratnim življenjem: verprassen

5. (zaigrati) verspielen, verwirken, priložnost: vergeben (tudi šport); (dati zastonj) verschenken; (priti ob) loswerden

6. s slabim gospodarjenjem: verwirtschaften; z razsipno gradnjo: verbauen, verbetonieren

zapráviti to waste, (denar) to squander; to fritter away; (razpisano) to spend lavishly, to lavish, to be prodigal with; to dissipate; to throw away (svoj denar one's money)

zapravil je veliko premoženje he squandered a large fortune
zapráviti (svoj) čas to waste one's time
ne zapravljaj časa! don't waste your time!

zapráviti, zaprávljati gaspiller; dissiper, dilapider ; (časovno) gâcher, perdre son temps , familiarno baguenauder

vse je zapravil il a tout dépensé

zapráviti (-im) | zaprávljati (-am) perf., imperf.

1. consumare, perdere, dilapidare, sperperare; sprecare, spendere:
zapraviti za zdravljenje spendere, dissanguarsi per le cure mediche
zapraviti premoženje s pijančevanjem dilapidare il patrimonio in bagordi

2. scapitare, sciupare:
zapraviti ugled scapitare nella reputazione
zapraviti priložnost sciupare un'opportunità

zapráviti -im
1. proćerdati, profućkati, stratiti, straćiti: zapraviti ves denar
2. propustiti: zapraviti lepo priložnost

zapráviti, zaprávljati prodigar; derrochar ; fam gastar a manos llenas ; (premoženje) dilapidar ; (čas) perder, desperdiciar

zapráviti -im dov., затра́тити -тра́чу док., змарнува́ти -ну́ю док., розтра́тити -тра́чу док., розбаза́рити -рю док., прогуля́ти -ля́ю док.

zapráviti -im dov. a cheltui, a irosi, a risipi

abrasar vžgati, zanetiti, sežgati, požgati; izsušiti; zapraviti, razjeziti; osramotiti

la impaciencia me abrasa gorim od nestrpnosti; žgati, peči (sonce)
abrasarse vneti se, vžgati se, zgoreti
abrasarse de sed skoprneti od žeje
abrasarse vivo umirati od vročine

absorb [əbsɔ́:b] prehodni glagol
vsrkati; zapraviti
figurativno prevzeti; zaposliti

agotar izčrpati; izsušiti; razprodati (blago); zapraviti (premoženje)

agotar la copa del sufrimiento izpiti čašo trpljenja do dna
agotar todos los recursos vsa sredstva (vse) poskusiti
agotarse izčrpati se, izprazniti se, poiti (zaloge)
el libro está agotado knjiga je razprodana

báciti bâcīm, báci, bácih, bâcī
I.
1. vreči, zagnati, zalučati: baciti kamen preko potoka, na zemlju; baciti pogled na što; baciti sidro; baciti što u staro gvožđe; baciti bombu; bombarderi su bacili tepih na grad; baciti što na đubre; baciti vatru izzvati nezadovoljstvo; baciti glavu u torbu izpostaviti se nevarnosti; baciti kome klipove pod noge metati komu polena pod noge; baciti karte; baciti ključ zavreti, voda je bacila ključ; baciti kocku; bolesnik je bacio krv; baciti krivicu na koga zvaliti krivdo na koga; baciti koga na ulicu; baciti prašinu u oči; baciti u vazduh razstreliti; baciti rukavicu kome vreči komu rokavico, izzvati koga na dvoboj; baciti u koš, u staro gvožđe
2. zapraviti: baciti pare na što, uzalud
3. zabrusiti: baciti u lice, u oči
4. položiti: baciti u postelju
5. priliti: baciti ulje na vatru
6. vznemiriti: baciti crva u glavu
7. začarati: baciti čini, čari
II. baciti se
1. vreči se: baciti se pred koga, na koga, na zemlju
2. napasti: baciti se na koga
3. lotiti se: baciti se na posao, na knjigu

batèrisati -išēm (t. batyrmak)
1. gmotno se uničiti, izgubiti imetje, denar
2. zapraviti: sve što je imao baterisao je, sad je ostao go kao prst

blunder away neprehodni glagol
zapraviti, uničiti

blunder away one's chances zapraviti ugodno priložnost

botar zalučati, suniti; ladjo splaviti; poskočiti, odskočiti; ameriška španščina (od)-vreči, zapraviti; ameriška španščina odpovedati, odpustiti (uslužbenca)

bruciare

A) v. tr. (pres. brucio)

1. kuriti, žgati, zažgati:
bruciare la legna kuriti drva
bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik

2. pren.
bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
bruciare la scuola špricati šolo
bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
bruciare le tappe pohiteti
bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo

3. ožgati, načeti, izjedati:
bruciare una ferita pog. izžigati rano
il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke

4. pren. žgati; vneti, vnemati:
lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije

5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
bruciare le proprie forze izčrpati moči
bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike

B) v. intr.

1. goreti, žgati, smoditi se:
il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
bruciare di febbre goreti, žareti od vročine

2. peči, žgati (tudi pren.):
gli brucia la gola peče ga v grlu
bruciare dalla sete umirati od žeje
l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge

3. pren. goreti:
bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu

C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)

1. opeči se

2. zgoreti

3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel

cast away prehodni glagol
odvreči; zapraviti

to be cast away razbiti se, doživeti brodolom

cheltuí -iésc vt. trošiti, potrošiti; zapravljati, zapraviti

comedō -ere -ēdī -ēsum in -ēssum, redk. -ēstum (cum in edere)

I. trans.

1. pojesti, použi(va)ti, zauži(va)ti: Ca., Cat., Mart., Suet. idr., prandium Pl., ex se natos Ci. (o Saturnu), celerius potuit (venenum) comestum quam epotum in venas … permanere Ci., haec porcis hodie comedenda relinques H., c. panem Afer ap. Q., cotidianum panem Eccl.; pren. z abstraktnim obj.: quid scientiae comedendum mihi apponeret Aug.; preg.: tam facile vinces, quam pirum volpes comest (gl. opombo) Pl., cenā comesā venire Varr. = prepozno priti.

2. pren.
a) z acc. personae: aliquem totum c. Luc. ap. Non. koga iz (gole) ljubezni snesti (hoteti), molles pueros oculis c. Mart. z očmi požreti = oči poželjivo v … dečke upreti, se c. Pl. izjedati se (od bolečine, žalosti idr.), qui se ipse comest Ci. ap. Non.
b) z acc. rei zažreti (zažirati), (skozi grlo) pognati (poganjati), potratiti, zapraviti (zapravljati): rem, argentum, aurum Pl., dotem alicuius Tit. ap. Non., pecuniam paternam Nov. ap. Non., dona Afr. ap. Non., bona alicuius Ci., H., patrimonium Ci., Q., beneficia alicuius Ci., cantherium Ci. ep. ceno konja skopljenca ali zanj izkupljeni denar; redk. c. aliquem = c. alicuius pecuniam ali rem familiarem uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati) koga, imetje koga pognati (poganjati): Varr. ap. Non., hostīsne an civīs comedis, parvi pendere Pl., at ego … hunc comedendum vobis propino et ebibendum Ter. a jaz vama prepuščam njegovo kuhinjo in klet, cito rapturus de nobilitate comesa quod superest Iuv. —

II. intr. jesti, zauži(va)ti od česa: de caelesti pane Hier.

Opomba: Kontr. obl. comēs (= comedis), comēst (= comedit), comēstis (= comeditis), comēsse(s) (= comēdisse[s]): Pl., Ci. idr., comēstur (= comeditur): Lact. — Star. obl. comedim itd. (= comedam [cj. pr.]): Kom., Ci. ep., comēssis (= comēderis): Pl.

comer jesti, obedovati, kósiti, použiti; žreti (žival); popasti (popasem); od-, po-jesti; (besede) izpustiti, pogoltniti; zapraviti (premoženje)

me lo comería vivo od jeze bi ga raztrgal
con su pan se lo coma to je njegova stvar, on odgovarja za to
está diciendo comedme (to) je zelo okusno (mikavno)
sin comerlo ni beberlo ne da bi imel pri tem najmanjšo krivdo
¿con qué se come eso? kaj pa naj to pomeni?
lo que no has de comer, déjalo cocer ne pihaj v nekaj, kar te ne peče!
comer en el plato s krožnika jesti
comer a dos carillos opravljati istočasno dve (donosni) službi
comer como un buitre ko volk jesti
comer de mogollón jesti na stroške koga drugega, biti prisklednik
comer de vigilia postiti se, uživati postne jedi
antes de comer pred obedom
después de comer po obedu, popoldne
gana(s) de comer ješčnost
me come todo el cuerpo po celem telesu me jé (srbi)
dar de comer jesti dati, krmiti
ganar de comer služiti si svoj kruh
comerse pojesti, použiti
comerse los codos de hambre stradati
comerse de envidia pokati od zavisti
comerse las palabras besede požirati
comerse a los santos biti pobožnjakar
comerse u/c con los ojos (con la vista) z očmi kaj požirati
comerse por a/c koprneti po čem
comerse crudo a uno ugnati koga