Franja

zapon|a [ó] ženski spol (-e …) tehnika die Klammer

zapóna (-e) f grappa; molletta; fermaglio; fibbia:
voj. varnostna zapona sicura

zapóna ž
1. kopča: zapona na čevljih, na obleki
2. kočnica: varnostna zapona

fībula -ae, f (iz *fīui-bula: fīgere)

1. spona, skoba, vez, klin, zagozda: Ca., Vitr., haec utraque (tigna) … binis utrimque fibulis … distinebantur C.

2. sponka, zapon(k)a, zapon(ec), zapenjača, kopča: Varr., Val. Max., Plin., Mart., Suet. idr. aurea purpuream subnectit fibula vestem V., quam (pharetram) … tereti subnectit fibula gemmā V. ut fibula crinem auro internectat V. zlata lasnica (ki drži lase skupaj), ubi fibula vestem … coërcuerat O., tegumen omnibus sagum fibulā … consertum T.; occ.
a) ranocelska sponka (iglica), ki drži skupaj robove rane: Cels.
b) sponka, s katero so spenjali sprednjo kožico zlasti gladiatorjem in gledališkim igralcem, da so jim onemogočili spoj: Cels., Sen. ph. ap. Lact., Q., Mart., Iuv.; pren.: Tert.

3. metaf. kot ret. in gram. t. t. spona = vez, zveza: Fr., vocabulum homo consertarum duarum substantiarum quoddammodo fibula est Tert.

Klammer, die, (-, -n) Technik sponka, skoba, penja, spojka, kljukica, zapona, (Wäscheklammer) klinček, ščipalka; oklepaj (runde okrogli, eckige oglati, geschweifte zaviti, spitze puščičasti), Klammer auf levi oklepaj; Klammer zu desni oklepaj, zaklepaj; zwischen Klammern v oklepaju; in Klammern setzen dati v oklepaje; die Klammern auflösen Mathematik razrešiti oklepaje

retināculum -ī, n (retinēre) vse, kar zadržuje ali drži = držalo, držaj, držak, držač, vez, kavelj, kljuka, klin, skoba, sponka, penja, penjača, spojka, zapona, zapenjača, vrv, uzda, brzda, vajet: Ca., Col., L., Stat. idr., retinacula equorum V., retinacula classis O. ali navis V. vrvi, retinacula mulae religat H. vrvi, retinaculum vitis V. vitra, vezača, vezalka, tignum distinetur retinaculis Vitr.; pren.: vitae retinacula abrumpere Plin. iun. vezi, abruptis desiderii retinaculis Ap.

Opomba: Sg. le pri Amm.; sinkop. obl. retinaclis: Prud.

uncus¹ -ī, m (indoev. kor. *ang- upogibati, kriviti; prim. skr. añcati (on) upogiba, ankáḥ kavelj, gr. ἄγκος zaliv, dolina, ἀγκών komolec, zgib, ἀγκύλη zgib, jermen, zanka, ὄγκος kavelj, ἄγκῡρα = lat. ancora, lat. ancus, angulus, ānus, ānulus, stvnem. ango, angul = nem. Angel) kavelj, kljuka, skoba, spojka, penja, spona, zapona: Ca., Col. idr., asseres ferreo unco praefixi L.; occ.
a) kavelj ali kavljat drog, s katerim so vlačili trupla usmrčenih hudodelcev po cestah: Suet., uncus impactus est fugitivo Ci., cadavera quoque trahens uncus Sen. ph.; od tod pren.: (sc. necessitati) nec severus uncus abest H., bene cum decusseris uncum Pr. kadar (če) si se rešil enega zla, če si se srečno izognil eni nevarnosti.
b) kavelj kot kirurško orodje: Cels.
c) pesn. sidro, starejše maček: has inter lacrimas legitur piger uncus herenis Val. Fl.

aurum (vulg. ōrum Fest.) -i, n (iz *ausom; prim. sab. ausum = aurum, lat. aurōra)

1. zlato: auri venas penitus abditas invenimus Ci., candelabrum e gemmis auroque perfectum Ci., aurum infectum L., V., Dig., fert Britannia aurum et argentum et alia metalla T., indicium auri Plin. zlatosledna napoved; preg.: montes auri polliceri Ter. zlate gore obljubljati.

2. met. iz zlata izdelane stvari, zlatnina, zlato (namizno) posodje: Sen. ph., Q., auro et argento abundare Ci., caelatum aurum et argentum Ci. gravirano zlato in srebrno posodje, omne argentum, ebur, aurum, gemmas coëmere Ci. vse umetnine iz..., nec domus argento fulget nec auro renidet Lucr., auro cenare L. ob zlatem namizju; zlata čaša, zlato torilo: aurum plenum V., caelata in auro facta patrum V., bibere venenum in auro Sen. tr.; ἕν διὰ δυοῖν: pateris libamus et auro V. iz zlatih čaš; zlata posteljna (nočna) posoda: onus ventris auro excepit Lamp.; zlata žvala: (equi) fulvum mandunt sub dentibus aurum V.; zlat jarem: iungit equos auro genitor V.; zlata veriga, zlata zapona, zlato naglavje, zlatinje: Pl., oneratae veste atque auro Ter., aurum fulvum V., fatale O., dives pictāī (= pictae) vestis et auri V.; opletek, zlata mreža za lase: crines nodantur in aurum V.; zlate niti: fert picturatas auri subtemine vestes V.; zlata žica: stipat... argentum,... lebetas, loricam consertam hamis auroque trilicem V.; zlata pločevina: velatus auro vittisque iuvencus V. s pozlačenima rogovoma in okrašen z naglavnimi trakovi; zlat prstan: aestivum ali semenstre aurum Iuv. (prvega so nosili gizdalini le poleti na prstu, drugega pa vojaški tribuni, ki so pogosto služili le pol leta); zlato runo: auro heros Aesonius potitur O.; occ. kovano zlato, zlat denar, denar nasploh: aula onusta auri Pl., aurum Philippeum Pl., spondeo et mille auri Philippûm dotis Pl. 1000 Filipovih zlatov (gl. Philippus), vide, quaeso, ne qua lacuna sit in auro Ci., auri acervus H., auri sacra fames V., Polydorum obtruncat et auro vi potitur V., aurum signatum L., aurum et opes, praecipuae bellorum causae T.

3. pesn. pren.
a) zlata barva, zlati lesk: nubes radiis ardens lucis et auro V., anguis cristis praesignis et auro O., spicis nitido flaventibus auro Val. Fl.
b) zlati vek, zlata doba: subiit argentea proles, auro deterior O., quamvis redeant in aurum tempora priscum H.

ἅμμα, ατος, τό (ἅπτω) vozel, zanka, trak, zapona.

ἐπι-σφύρια, τά ep. zapona, ki je spenjala golenjake na gležnju.

κέντρον, τό (κεντέω) 1. a) bodica, bodilo, ostroga, osten (palica z železnim šilom, s katerim so zbadali in poganjali živino); b) jermenast bič z bodicami (kot mučilo); c) želo; d) igla, ostnata zapona. 2. a) izpodbadanje, izpodbuda, mik; b) bolečina; c) ἐμοῦ hrepenenje po meni. 3. središče (centrum).

ὀχεύς, έως, ὁ (ἔχω) ep. 1. držaj, šlemov jermen (s katerim je bil šlem pritrjen na glavo). 2. zapona (na pasu). 3. zapah (na vratih), zatik.

πόρπη, ἡ ep. spona, zapona, zaponka.