Franja

zapiska|ti (-m) piskati (einmal) pfeifen, einen Pfiff ausstoßen

zapískati to whistle

zapískati komu to whistle someone (up)

zapískati (-am) perf. ➞ piskati

1. fischiare, fischiettare; suonare:
sodnik je zapiskal konec l'arbitro fischiò la fine della partita
zapiskati na rog suonare il corno

2. (dati visok, oster glas) fischiare:
lokomotiva, sirena zapiska fischia la locomotiva, la sirena

zapískati -am
1. zapiskati, zasvirati: zapiskati na flavto
2. zazviždati: lokomotiva zapiska

in-cinō -ere (in, canere)

I. intr.

1. zapiskati, zasvirati: si modulis lenibus tibicen incinat Gell.

2. oglasiti se, zadoneti: signa incinuerunt Varr. —

II. trans. (pojoč ali piskajoč) ub(i)rati, glasiti, peti: varios ore modos Pr. (pojoč), numeros et modos et frequentamenta quaedam varia Gell.

písnuti pîsnēm zapiskati, zasikati

propíštati -tīm
1. zapiskati
2. zasikati
3. zacviliti: kad propišta (aor.) srpska zemlja slavna; propištaće mu majčino mlijeko pred njim so hudi časi

svírnuti svȋrnēm ekspr. zaigrati, zapiskati

zapíštati -štīm
1. zapiskati
2. zasikati
3. zacviliti: zapištati od bola

запищать začivkati, zapiskati

засвистать = засвистеть zažvižgati, zapiskati

zaćurlíkati -ćùrlīčēm, zaćurlìkati -ćùrličēm
1. zagostoleti
2. zapiskati na piščalko

blow^*5 [blou]

1. prehodni glagol
pihati, razpihavati; razstreliti, razstreljevati
sleng oslepariti
ameriško, sleng zapravljati; razmetavati
sleng izdati
pogovorno poveličevati

2. neprehodni glagol
pihati; doneti; piskati; puhati, sopsti; razpočiti se, eksplodirati; hvaliti se

sleng I'm blowed! ali je mogoče!, za nič na svetu!
to blow great guns močno pihati
to blow air into z zrakom napihniti
to blow a cloud kaditi pipo
to blow hot and cotd kolebati, nenehno spreminjati svoje prepričanje
it is blowing veter piha
blow it! presneto, vraga
to blow a kiss poslati poljubček
to blow one's nose usekniti se
to blow the bellows gnati mehove
it's an ill wind that blows nobody good vsaka nesreča h kaki sreči
he knows which way the wind blows ve, kam pes taco moli
to puff and blow sopsti, puhati, sopihati
to blow one's trumpet (ali horn) hvaliti se
navtika, sleng to blow the gaff zatožiti, izdati koga
to blow the expense pogostiti koga, plačati račun
to blow a whistle zapiskati na piščalko

crepō -āre -uī -itum (onomatop.; prim. crepundia)

I. intr.

1. (za)glasiti se, (za)doneti, (za)-zveneti, (za)škripati ipd.; (o kovinskih predmetih, orožju) (za)zveneti, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)cvenketati: quid crepuit quasi ferrum modo? Pl., sinus crepantes V. šelesteča zlata tkanina, o si sub rastro crepet argenti mihi seria Pers. da bi žvenketal, aureolos manu crepantes amico donas Mart. cvenketajoče, cum primum crepuerit catena, discedet (amicus) Sen. ph., arma civilis crepuere belli Sen. tr.; (o vratih) zaškripati, zacviliti: crepuit ostium Pl., Ter., Petr., crepuit foris Pl., quidnam foris crepuit? Ter., crepuerunt fores Ter.; (o glasbilih idr. zvenečih predmetih) (za)doneti, (za)zveneti, (za)škrebetati: crepuit sonabile sistrum O., crepant cymbala et tympana Mel., lapidem … cotidiano solis ortu contactum radiis crepare tradunt Plin.; (o piskaču) (za)piskati: nec crepuit fissā me propter arundine custos (čuvaj mrliča, ki je moral občasno zapiskati na trstenico, da bi prebudil morda le navidezno mrtvega človeka) Pr.; (o zrelem žitu) pokati: messes area cum teret crepantes Mart.; (o zvoku padajoče toče) šumeti: crepat aurea grandine multā palla Stat.; (o udarcih) tleskniti (tleskati): verberum crepuit sonus Sen. tr.; (o poljubih) cmokniti (cmokati): circum cathedras basia crepant Mart.; (o stvareh, ki pokajo in se lomijo) (za)škripati, (za)hreščati: acuto in murice remi obnixi crepuere V., crepant aedificia, antequam corruant Sen. ph., ubi tecta crepuerunt Sen. ph.; (o gorečih predmetih) prasketati, sikati: crepat in mediis laurus adusta focis O., crepat ad veteres herba Sabina focos Pr.; (o delih človeškega in živalskega telesa): intestina mihi, quando esurio, crepant Pl. po črevesju mi kruli, dentes crepuere retecti Pers. so (od strahu) zašklepetali, ille, cuius dentes crepuere sub pugno Sen. ph., crepuere mālae Sen. ph., digiti cripitantis signa Mart. tleskajočega prsta; pren.: levis crepante lympha desilit pede H. s šumečo nogo = šumeč, žuboreč; (o človeških zvokih) oglasiti (oglašati) se: vox generosa, quae … subito data crepuit Sen. ph.; poseb. glasno vetrove spuščati, glasno prdniti (prdeti): quamvis sibi caverit crepando Mart.; šalj.: crepuerunt clare Pl.

2. pren. pokniti (pokati) = počiti, razpočiti se, razleteti se, (o posodah): Aug.; (o rastlinah): Fulg.; (o osebi): crepuit medius Vulg. se je na sredi razpočil.

— II. trans.

1.
a) (z zunanjim obj.), udarjati na kaj, da zveni: aere (cimbale iz medi, namreč ob mesečevem mrku) Stat., aureolos Mart. z zlatniki cvenketati.
b) (s proleptičnim obj.) udarjajoč kak glas povzročiti (povzročati), ploskati komu v pohvalo: cui populus frequens laetum theatris ter crepuit sonum H., manibus faustos ter crepuere sonos (Musae) Pr.

2. pren. kaj razglašati = govoričiti o čem, kaj venomer glasno praviti ali oznanjati, vedno v ustih (na jeziku) imeti, blebetati: Lucr., leges Pl., immunda … verba H., sulcos et vineta mera H., quis post vina gravem militiam aut pauperiem crepat? H. kdo toži … o … , si quid Stertinius veri crepat H.

Opomba: Nenavaden cj. plpf. crepasset: Prud.

fischio m (pl. -chi)

1. žvižg, pisk:
fare, emettere un fischio zažvižgati, zapiskati

2. piščalka

móč force; tehnika, figurativno power; strength; potency; (krepkost) vigour; (učinkovitost) efficacy; (energija) energy; (velika, nadnaravna) might; (duhovna, duševna) faculty

na vso móč, z vsemi móčmi with all one's might
po svojih najboljših móčeh to the best of one's ability
mišična móč muscular power
čarovna móč magic power
delovna móč working power, worker
delovne móči (delavci) workforce, labour (s konstr. v sg), hands pl, workmen pl
gonilna móč motive power
kupna móč buying (ali purchasing) power
konjska móč horsepower (krajšava: HP)
prebojna móč penetrating power
učna móč qualified teacher
duhovna, duševna móč strength of mind
moška móč vigour, virility
telesna móč physical strength
obrambna móč total defence potential
udarna móč striking (ali hitting) power, striking force, vojska fighting efficiency
ustvarjalna móč creative power
móč usode power of fate
móč volje willpower; strength of mind, faculty of volition
dejanska móč actual power, real power
zakonska móč legal force
móč eksplozije explosive force, violence of an explosion
brez móči powerless, forceless, ineffectual; impotent; (šibak) weak, feeble, (izčrpan) finished, effete
kipeč od móči vigorous
poln móči powerful, vigorous, full of energy
v polni mladostni móči in the full vigour of youth
preizkus móči trial of strength, ZDA pogovorno showdown
drobljenje móči scattering (ali dissipation) of forces
izguba móči loss of strength
po svojih móčeh as one is able
z združenimi móčmi shoulder to shoulder
s poslednjimi móčmi with the remains of one's strength
biti na kraju svojih móči to be worn out, to be exhausted, to reach the end of one's tether
biti v móči (o zakonu) to be in force
to ni v moji móči that's beyond my power
storim vse, kar je v moji móči I do my (very) best, I do my utmost
kakšno móč ima motor? what is the power of the motor? (ali engine)?
ni v moji móči, da bi ti pomagal it is not in my power to help you
ta odlok ima zakonsko móč this decree has the force of law, this decree is binding
nisem imel toliko móči, da bi to naredil I was unable to arrange it
priti zopet k móči to recover (ali to regain) one's strength
móč toka ga je odnesla the rush (ali the sweep) of the current carried him away
to presega moje móči that's too much for me
razviti vso svojo móč to exert all one's strength (ali one's full strength)
teči na vso móč to run at full speed
na vso móč je vlekel he was pulling for all he was worth
zapiskati na vso móč to whistle one's hardest
v slogi je móč unity makes strength

Pfiff, der, (-/e/s, -e) pisk, žvižg; figurativ trik; einen Pfiff ausstoßen zapiskati, zažvižgati; den Pfiff heraushaben figurativ znati; der richtige Pfiff bei der Kleidung: prava nota

pipe² [páip]

1. neprehodni glagol
piskati; žvižgati, zavijati (veter); brlizgati (ptič); hripavo govoriti, piskati pri govorjenju
sleng jokati

2. prehodni glagol
požvižgavati, piskati napev (na piščalko itd.)
navtika z žvižgom sklicati posadko; napeljati cevi, speljati po ceveh (vodo, plin itd.); okrasiti (torto s sladkornim oblivom, obleko z našitki)
botanika grebenčiti (trte, sadike)

sleng to pipe (one's eyes) jokati
navtika to pipe away dati signal (z žvižgom) za odhod ladje
sleng to pipe down utihniti, izgubiti samozavest, postati skromnejši
to pipe up zapiskati na piščalko; zapeti, oglasiti se s piskajočim glasom

pitazo moški spol žvižg, pisk

dar un pitazo zažvižgati, zapiskati

pito moški spol piščalka; vrsta okarine; ljudsko cigareta; ameriška španščina pipa

el pito de la fábrica tovarniška sirena
pitos flautos čenče
tocar el pito zapiskati
no se me da un pito (ali tres pitos) to mi je vseeno
no vale un pito ni vredno počenega groša